Nepričakovano

Strokovnjaki v Krajinskem parku Tivoli potrdili prisotnost raka jelševca

D.K./STA
20. 1. 2024, 12.45
Deli članek:

Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo so lani ob monitoringu izbranih vrst nevretenčarjev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nepričakovano potrdili tudi prisotnost raka jelševca. Zadnji znan primerek največjega predstavnika potočnih rakov v Sloveniji s tega območja je iz 80. let 20. stoletj

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Krajinski park Tivoli

Potočni raki so bili v preteklosti zelo pogosti in razširjeni po vsej Sloveniji, vendar so kasneje iz marsikaterega vodotoka izginili zaradi račje kuge, regulacij in onesnaženja voda, so ob najdbi pojasnili na spletni strani Natura 2000.

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je od 80. let prejšnjega stoletja rak koščak (Austropotamobius torrentium) edina vrsta potočnega raka, katerega prisotnost je bila na območju kontinuirano zabeležena vse do danes. Od takrat je znan tudi zadnji primerek raka jelševca (Astacus astacus), ki ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Ob sanaciji Tivolskega ribnika v krajinskem parku v letu 2013 so vanj vložili 134 rakov jelševcev, a vrste v kasnejših letih na tem območju niso več opazili. Od leta 2022 se na izbranih odsekih vodnih teles, ki so prepoznana kot potencialno življenjsko okolje raka koščaka, izvaja vzorčenje le teh v okviru monitoringa vrste.

V letu 2023 so strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo na območju v potoku našli mladostni osebek raka jelševca, kar nakazuje na uspešno razmnoževanje vrste. Več o populaciji raka jelševca na tem območju bodo lahko ugotovili z nadaljnjim monitoringom raka koščaka in ob tem tudi drugih vrst potočnih rakov.

Kontinuirano izvajanje monitoringa je izjemnega pomena tudi zaradi povečanega tveganja vnosa tujerodnih vrst rakov in pojava bolezni, oboje bi lahko izrazito negativno vplivalo na avtohtone vrste rakov in vodilo v poslabšanju ekoloških razmer v vodnih telesih, so medtem zapisali na spletni strani krajinskega parka. Možnost hitrega odzivanja na morebitne spremembe je zato bistvenega pomena.

Ali letošnja najdba mladega osebka jelševca v enem od vodnih teles nakazuje ugodne ekološke pogoje za obstoj vitalne populacije te vrste, bo možno ugotoviti z nadaljnjim izvajanjem monitoringa koščaka v prihodnjih let.

Avtohtoni potočni raki so v Sloveniji zavarovani z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, na podlagi zakona o ohranjanju narave ter z zakonom o sladkovodnem ribištvu. Rak koščak in koščenec pa sta varovana tudi z evropskim omrežjem Natura 2000.