S Trikotnikom žalosti, ki je osvojil zlato palmo, se je švedski mojster družbene satire Ruben Östlund prvič podal v svet angleško govorečega filma. Foto: EPA
S Trikotnikom žalosti, ki je osvojil zlato palmo, se je švedski mojster družbene satire Ruben Östlund prvič podal v svet angleško govorečega filma. Foto: EPA
Sorodna novica Trikotnik žalosti

Östlund je lani zlato palmo prejel za družbenokritično satiro Trikotnik žalosti. Peripetijo je postavil na luksuzno križarko in popisal njen brodolom, sproti pa razgalil hipokrizijo razredne družbe. Film je pred letošnjo podelitvijo oskarjev nominiran v treh kategorijah: za najboljši film, režijo in izvirni scenarij, pod katerega se je prav tako podpisal Östlund. Prvo zlato palmo je odnesel pred petimi leti za film Kvadrat, v katerem podaja grotesken, satiriziran pogled na svet umetnosti.

V izbrani družbi
Ob novici je Östlund izrazil veselje, da mu je bila zaupana čast vodenja žirije, zlasti ker mineva 50 let, odkar je to vlogo opravljala njegova kolegica, Švedinja Ingrid Bergman.

Letos bo tretjič v zgodovini, da bo žirijo vodil dvakratni lavreat Cannesa: kot dvakratna prejemnika zlate palme sta žirijo doslej vodila le Francis Ford Coppola in Emir Kusturica.

Preostale člane žirije bodo razglasili prihodnji mesec, ko bo znan tudi filmski program festivala. Canski festival bo v 76. izvedbi potekal med 16. in 27. majem.

Rad bi dosegel "najbolj množični odhod iz dvorane v zgodovini Cannesa"
Kot gost podkasta revije Variety je Östlund nedavno razkril tudi nekaj podrobnosti o svojem naslednjem filmu z naslovom The Entertainment System is Down – zdi se, da bo to spet satira, le da bo dogajanje postavljeno na čezoceanski polet. Ker med potjo odpovejo vse medijske platforme na letalu, se potniki izkažejo za "sodobna človeška bitja, ki se morajo spoprijeti z dolgčasom in lastnimi mislimi."

Režiser je natančno popisal prizor, ki se mu zdi ključen: fantič svojega brata prosi, naj mu posodi iPad, a ga ta odslovi, naj počaka pet minut. "In potem bi rad izzval gledalca. Z mulcem ostanemo v resničnem času. Gleda v prospekt, ga spet odloži, postaja nemiren. Mamo vpraša: Kako dolgo še? In ona mu reče: štiri minute in 45 sekund, umiri se." S tem bi Östlund, kot se je pošalil, rad "sprožil največji množični odhod iz dvorane v zgodovini Cannesa". "Mislim, da bo to bolj provokativno kot kakršna koli nasilna, moteča vsebina. Ostati sam s svojimi mislimi in prisiliti gledalca, da naredi enako – to bo zelo zanimivo."