"Žal čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred virusnimi okužbami, ni. Je pa vsekakor smiselno, da skrbimo za svoj imunski sistem - se redno gibamo v naravi, dovolj spimo, uživamo zdravo prehrano," svetujejo na UKC-ju Ljubljana. Foto: Reuters

Epidemija koronavirusne bolezni 19 doslej v UKC-ju Ljubljana ni povzročila kakšnih posebnih težav pri preskrbi z zdravili, zatrjujejo v lekarni največje slovenske zdravstvene ustanove. "Pojavljajo se samo občasne težave, ki pa so stalnica in jih rešujemo sproti," so sporočili in pojasnili, da se med epidemijo nabor zdravil v Lekarni UKC-ja Ljubljana ni spremenil, povečale pa so količine nekaterih zdravil, ki jih klinični oddelki potrebujejo pri zdravljenju covidnih bolnikov.

Infektologinja Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike na spletni strani UKC-ja sicer pojasnjuje, da se pri zdravljenju covidnih bolnikov s hujšim potekom bolezni, ko se pojavi potreba po mehanski ventilaciji, odločajo za remdesivir, ki ga ameriško farmacevtsko podjetje Gilead trži pod imenom veklury.

Bolniki s covidom-19, ki so jih v okviru aprilske študije ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni zdravili z remdesivirjem, so imeli za 31 odstotkov krajši čas okrevanja kot bolniki, ki so prejeli placebo. Na drugi strani je poznejša raziskava pod okriljem WHO-ja pokazala, da ima zdravljenje z remdesivirjem majhen vpliv na znižanje umrljivosti in potek bolezni covid-19 med hospitaliziranimi bolniki. Foto: Reuters
Bolniki s covidom-19, ki so jih v okviru aprilske študije ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni zdravili z remdesivirjem, so imeli za 31 odstotkov krajši čas okrevanja kot bolniki, ki so prejeli placebo. Na drugi strani je poznejša raziskava pod okriljem WHO-ja pokazala, da ima zdravljenje z remdesivirjem majhen vpliv na znižanje umrljivosti in potek bolezni covid-19 med hospitaliziranimi bolniki. Foto: Reuters

Ker je remdesivir tako v ZDA kot Evropi edino registrirano zdravilo, namenjeno zdravljenju bolnikov s covidom-19, temu primerno pa je visoko tudi povpraševanje, se je UKC Ljubljana po pooblastilu ministrstva za zdravje povezal z Evropsko komisijo, ki je v prvi fazi organizirala preskrbo z omejenimi količinami veklurya. V naslednji fazi se je ljubljanski UKC priključil javnemu razpisu, ki ga je izvedla Evropska komisija, in v mesecu oktobru podpisal pogodbo za preskrbo Slovenije z zdravilom veklury.

Poleg remdesivirja je za bolnike s covidom-19 na voljo tudi japonsko zdravilo favipiravir, predhodno uporabljano za zdravljenje gripe. Na UKC-ju pojasnjujejo, da ga uporabljajo pri tistih bolnikih, ki nimajo zelo hudega poteka bolezni covida-19, a imajo dejavnike tveganja za zaplete in težji potek. "Tu je še deksametazon, ki se kaže kot učinkovito zdravilo pri preprečevanju poslabšanja pri bolnikih, ki že potrebujejo kisik, tako da ni potrebe po mehanski ventilaciji," so zapisali na UKC-ju.

Z drugim valom tudi nekaj težav

Vsaka bolnišnica v državi sicer vodi svojo evidenco naročil in zalog zdravil. Veriga naročanja v UKC-ju Ljubljana poteka od posameznih kliničnih oddelkov prek lekarne in nabavne službe do dobaviteljev oziroma veletrgovcev z zdravili. "Ob prevzemu zdravil v Lekarni jih odjavimo iz sistema za preprečevanje vdora ponarejenih zdravil. Zdravila shranimo na predvidena mesta, na klinike in klinične oddelke pa jih izdajamo na osnovi naročila posameznega oddelka," so pojasnili v Lekarni, ki predstavlja nepogrešljiv člen pri zdravljenju bolnikov v UKC-ju Ljubljana.

Da lahko proizvajalci zdravil, imetniki dovoljenja za promet z zdravilom, veletrgovci in drugi deležniki pridobijo ustrezna dovoljenja in pravočasno ter v zadostnem obsegu preskrbijo ustanove z zdravili v skladu s potrebami javnega zdravstva, sicer skrbi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki ima v sistemu regulativno in nadzorstveno vlogo.

"V zadnjem času, v drugem valu epidemije, smo zaznali določene težave pri dobavi nekaterih zdravil, čemur poglavitni vzrok je bil bistveno povečana poraba," so vpliv epidemije komentirali na JAZMP-ju. Pojasnili so, da te težave naslavljajo sproti in na takšen način omilijo motnje, in dodali, da tega bolniki ne občutijo, saj jim je še naprej zagotovljeno ustrezno zdravilo.

Pomanjkanje se rešuje tudi z zdravili s tujih trgov

Med najpogostejše ukrepe, s katerimi JAZMP rešuje motnje v dobavi, sodita izdaja začasnih dovoljenj za vnos oziroma uvoz primerljivih zdravil, za bolnišnično uporabo pa se lahko odobri tudi uporaba zdravil v tuji embalaži ali pa se ta zdravila opremijo s slovenskimi nalepkami. "V teh primerih gre največkrat za zdravila, ki so bila prvotno namenjena za prodajo v drugi državi članici EU-ja, a je v tej državi na voljo dovolj tega zdravila," pojasnjuje javna agencija za zdravila.

Ob morebitnem pomanjkanju posameznega zdravila v državi se to rešuje tudi uvozom iz tujih držav, ki imajo zadostne zaloge. Foto: Reuters
Ob morebitnem pomanjkanju posameznega zdravila v državi se to rešuje tudi uvozom iz tujih držav, ki imajo zadostne zaloge. Foto: Reuters

A kot dodajajo, lahko sami v okviru svojih pristojnosti le obveščajo druge deležnike o motnji pri dobavi, pozivajo k preskrbi zdravila in svetujejo, kakšne so regulativne možnosti v primeru pomanjkanja, ter iščejo druge rešitve pri pomanjkanju določenega zdravila. "Žal pa proizvajalcem JAZMP ne more neposredno naložiti ukrepov za obvladovanje motnje," so sporočili z agencije in dodali, da informacije o razpoložljivosti zdravil, ki jih prejmejo od zavezancev, redno objavljajo na svoji spletni strani in v osrednji bazi zdravil, tako da so tovrstni podatki dostopni tudi strokovni in širši javnosti.

Mednarodni most za izmenjavo informacij

JAZMP tako ni neposredno vključen v proces naročanja zdravil in njihove dobave, ampak vzpostavlja predvsem most med različnimi deležniki, prek katerega se v dobavni verigi informacije izmenjujejo tako horizontalno kot vertikalno. Ob tem sodeluje v mednarodnih dejavnostih glede preskrbe z zdravili v okviru mreže pristojnih organov in Evropske agencije za zdravila.

"Prek te mreže si izmenjujemo informacije o preskrbi v posameznih državah in njihovih težavah, izmenjujemo poglede na različne rešitve in se usklajujemo glede pristopov. Tako smo na mednarodni ravni uskladili dejavnosti glede regulativne prožnosti, ki omogoča hitrejše pridobivanje potrebnih dovoljenj za kritična zdravila, na način, da se še vedno zagotavlja visoka kakovost vseh procesov," so pojasnili na JAZMP-ju, kjer težijo k temu, da je dobava čim manj motena in da so slovenskim bolnikom vselej na voljo učinkovita, varna in kakovostna zdravila.