Rakete iskander imajo doseg do 500 kilometrov. Foto: EPA
Rakete iskander imajo doseg do 500 kilometrov. Foto: EPA

Kot je v pogovoru za rusko vojaško revijo Narodna obramba dejal Lukašenko, potrebuje Belorusija mobilne balistične rakete iskander, ki imajo doseg do 500 kilometrov in lahko nosijo konvencionalne ali pa jedrske konice. "Potrebujem nekaj divizij na zahodu in jugu, da so tam," je dejal beloruski predsednik, ki ni pojasnil, ali se je svojih željah pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Belorusija na zahodu meji na Poljsko in Litvo, s tem tudi na Evropsko unijo, na jugu pa na Ukrajino. Evropska unija obtožuje Belorusijo, da organiziranimi prevozi prebežnikov iz bližnjevzhodnih držav v Minsk in nato do meje s Poljsko, kjer jih na prehod čaka več tisoč, ustvarja prebežniško krizo.

Poljsko-belorusko mejo je obiskala tudi dopisnica RTV Sloveniija Polona Fijavž. Njeno reportažo si lahko ogledate v Dnevnikovem izboru.

Sobotni Dnevnikov izbor: Migranti kot politično orožje

Na meji našli truplo Sirca

Poljska policija je sporočila, da je ob meji z Belorusijo, kjer razmere ostajajo zelo napete, našla truplo mladega Sirca.

"V petek smo v gozdu v bližini kraja Wolka Terechowska odkrili truplo sirskega moškega. Preiskali smo dokaze v bližini kraja smrti, a iz njih nismo mogli določiti zanesljivega vzroka smrti," je sporočila poljska policija.

Lukašenko je medtem napovedal humanitarno pomoč ujetim prebežnikom, predvsem otrokom. Med drugim bodo uredili skupne šotore, v katerih bodo delili hrano.

V zadnjih dneh se je kriza na meji, kamor je prispelo več tisoč prebežnikov, zaostrila. Poljska prebežnikom, preprečuje vstop v državo, mejo po podatkih poljskega obrambnega ministrstva varuje okrog 15.000 vojakov. Evropska unija režimu Lukašenka grozi z razširitvijo sankcij, saj mu očita, da načrtno vabi prebežnike v Belorusijo, od koder jih nato usmerja predvsem proti Poljski. V tem vidijo odgovor na sankcije, ki jih je EU uvedel proti Minsku zaradi nasilnega zatiranja opozicije po spornih predsedniških volitvah avgusta lani.

Prebežniki so ujeti v zelo slabih pogojih, živijo na prostem pri temperaturah blizu ledišča. Vse več je opozoril, da jih čaka humanitarna katastrofa.

Poljski vojaki stražijo mejo. Foto: Reuters
Poljski vojaki stražijo mejo. Foto: Reuters

Putin: Večina si želi v Nemčijo

Belorusija ima največjega zaveznika v Rusiji. Lukašenko je v četrtek zagrozil, da bi lahko Belorusija v primeru razširitve sankcij EU-ja proti njej prekinila tranzit plina v Evropo, a ruski predsednik Putin je zdaj zagotovil, da se o tem z Lukašenkom nikoli nista pogovarjala. Kremelj Evropi še naprej zagotavlja nemoteno oskrbo s plinom. Putin je dejal, da bi bile v primeru prekinitve dobave plina oškodovane povezave Moskve tako z Belorusijo kot Brusljem.

Izrazil je tudi upanje, da se bo Lukašenko čim prej pogovoril z nemško kanclerko Angelo Merkel, saj si večina prebežnikov, ki čakajo na meji, po njegovih besedah želi v Nemčijo.

Putin je še dejal, da so nenapovedane ameriške vojaške vaje v Črnem morju "resen izziv" za Moskvo ter zavrnil trditve o domnevnih pripravah na ruski napad Ukrajine. V zadnjem času se namreč pojavlja vse več opozoril o premikih ruskih čet na meji z Ukrajino.

"Želim, da vsi vedo. S tem nimamo nič," je še dejal v pogovoru za državno radiotelevizijo Vesti, potem ko so Poljska in drugi zahodni kritiki obtožili Moskvo, da z Minskom sodeluje pri organizaciji pošiljanja več tisoč ljudi na mejo med Poljsko in Belorusijo.

Putin je dejal, da se morajo evropski voditelji pogovoriti z Lukašenkom, če želijo rešiti krizo. Za krizo je ponovno obtožil Zahod, češ da je zahodna politika na Bližnjem vzhodu vzrok, da si prebežniki sploh želijo oditi v Evropo. Putin je prav tako poudaril, da ruski letalski prevozniki ne prevažajo prebežnikov , ki so zdaj na meji med Belorusijo in EU-jem.

Prebežniki živijo v grozljivih razmerah. Foto: Reuters
Prebežniki živijo v grozljivih razmerah. Foto: Reuters

Turčija zavrača odgovornost za krizo

Potem ko je Ankara v petek prepovedala polete morebitnim prebežnikom v Minsk, je v soboto glavni svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana dejal, da je za humanitarno krizo na belorusko-poljski meji zgrešeno kriviti Turčijo ali njenega nacionalnega letalskega prevoznika Turkish Airlines.

Za prepoved poletov državljanom treh bližnjevzhodnih držav v Belorusijo z letalsko družbo Turkish Airlines se je Ankara odločila zaradi težave nezakonitih prehodov meje med Evropsko unijo in Belorusijo. Odločitev je bila sprejeta nekaj dni po tem, ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila na možnost uvedbe sankcij za letalske družbe, ki se ukvarjajo s "trgovino z ljudmi".

Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je medtem dejal, da so obtožbe, da je Turčija na kakršen koli način prispevala h krizi na belorusko-poljski meji, krivične. "Potniki odhajajo v Belorusijo, od tam pa v Litvo, na Poljsko in v druge države EU-ja. Za krizo je preprosto zgrešeno in neutemeljeno kriviti Turčijo ali letalsko družbo Turkish Airlines," je dejal.

Evropski politiki so turško napoved sprejeli z olajšanjem, saj odnosi med Ankaro z Brusljem ostajajo napeti.

Turkish Airlines nudi eno najbolj uporabljanih mednarodnih povezav z beloruskim glavnim mestom Minsk. Kalin je še poudaril, da želi Turčija zagotoviti, da se bodo potniki, ki potujejo v Belorusijo, vrnili iz države. Opozoril je še, da če se kdo v Belorusiji "izgubi", za to ni odgovorna Turčija.

Putin trdi, da Rusija ni vpletena v prebežniško krizo