Mag. Gregor Žmak, od leta 2018 naprej župan občine Pesnica, si je ob izvolitvi zastavil cilj, da bo občina postala servis za potrebe občanov in da bo zmeraj senzibilna za potrebe okolja ter za hrepenenja po napredku. Dobra tri leta kasneje so številni občani prepričani, da je občinski upravi uspelo večino zastavljenih ciljev uresničiti. To smo želeli preveriti tudi sami, zato smo mag. Gregorju Žmaku zastavili več vprašanj, vezanih na opravljene in načrtovane aktivnosti v občini.

Česa, ko ste leta 2018 prevzeli vodenje občine, ste se lotili naprej?

Najprej smo se lotili znižanja komunalnega prispevka, ki je bil v naši občini nesorazmerno visok. Tako kot smo obljubili, smo ga prepolovili, tako da je danes naša občina prijazna do investitorjev. Eden izmed njih je za gradnjo objekta z 90 stanovanji v središču Pesnice, v neposredni bližini občinske stavbe, že pridobil gradbeno dovoljenje. Medtem je v Jakobu zasebni investitor, družina Krhin oziroma Rene Krhin, državni reprezentant, ki svojo nogometno pot nadaljuje v Avstraliji, že zgradil nov večstanovanjski objekt, v prihodnje naj bi postavil še dva. Prav tako imamo izdelane strokovne podlage za gradnjo stanovanjskega bloka v Jarenini, v pritličje katerega želimo umestiti trgovine in poslovne prostore. Zavedati se je namreč potrebno, da če ne bomo vlagali v podeželje, bomo imeli na koncu premalo otrok v vrtcih in šolah. To velja zlasti za Jakob in Jarenino, medtem ko bomo morali v Pesnici šolo ali pa vsaj vrtec dograditi, tako vsaj kažejo projekcije. Seveda pa si želimo, da se maksimalno razvije tudi Pernica, kjer pouk za tamkajšnje šolarje poteka v podružnični šoli, in sicer od 1. do 5. razreda, kasneje pa šolanje nadaljujejo v matični šoli v Pesnici. V Pernici že delamo nove prostorske podlage za umestitev nove šole, obstoječo pa bi lahko namenili za kakšne druge vsebine. Prav Pernica in Pesnica imata najboljše pogoje za širitev, zato zdaj skupaj z Zavodom za urbanizem iz Maribora in vsemi krajevnimi skupnostmi intenzivno delamo na občinskem prostorskem načrtu in proučujemo možnosti širitve posameznih naselij. Ker opažamo, da ljudje znova želijo bivati v naši občini, menim, da je to izjemnega pomena.

Medtem je v Jakobu zasebni investitor, družina Krhin oziroma Rene Krhin, državni reprezentant, ki svojo nogometno pot nadaljuje v Avstraliji, že zgradil nov večstanovanjski objekt, v prihodnje naj bi postavil še dva.

Takoj smo se lotili tudi sanacije občinskih cest, ki so bile v slabem stanju in nevzdrževane. Dvignili smo standard tako letnega kot tudi zimskega vzdrževanja ter pričeli z gradnjo vodovodnega omrežja, ki še ni zgrajeno po območju celotne občine. Našim občanom želimo namreč omogočiti normalne pogoje za življenje in omogočiti dostop do vseh javnih dobrin, kar je osnovna naloga občine.

Kakšen je položaj občine Pesnica v primerjavi s sosednjimi lokalnimi skupnostmi in kako poteka sodelovanje z njimi?

Pred časom smo v raziskavi razvoj občine Pesnica primerjali s sosednjo občino Lenart. Leta 2007 je imela občina Pesnica 243 prebivalcev več kot lenarška občina, po desetih letih (2017) je imel Lenart že 883 prebivalcev več kot Pesnica. Prav tako so se z ustreznimi občinskimi prostorskimi načrti in nižjim komunalnim prispevkom razvijale sosednje občine. Območje Slovenskih goric in Dravskega polja postaja v zadnjih letih med ljudmi vedno bolj zaželeno, vse več prebivalcev iz centra Maribora se odloča za nakup nepremičnin v podeželskih občinah, tudi covid nam je pokazal, da je lepo živeti na deželi. Prav je, da vsem tem ljudem omogočimo življenje pri nas. Brez Maribora seveda ne gre, tam so srednje šole, univerza, univerzitetni klinični center, preko tega smo vedno vezani na nekdaj veliko skupno občino.

Že naslednje leto bomo začeli graditi kolesarske poti iz Šentilja čez Jarenino do Perniškega jezera, do občine Sveti Jurij in naprej do Lenarta. Drugi del kolesarskih povezav bo zgrajen od Šentilja do Pesnice, Maribora in naprej.

Sicer pa ob Mariboru dobro sodelujemo tudi z ostalimi sosednjimi občinami, v zadnjem času predvsem preko izvajanja projekta kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice. Že naslednje leto bomo začeli graditi kolesarske poti iz Šentilja čez Jarenino do Perniškega jezera, do občine Sveti Jurij in naprej do Lenarta. Drugi del kolesarskih povezav bo zgrajen od Šentilja do Pesnice, Maribora in naprej. Gre za tako imenovani projekt v okviru evropske mreže kolesarskih poti EuroVelo in za državne projekte od državne meje v Kungoti proti Pesnici in naprej proti Mariboru in tudi Lenartu. Del razvojnih programom na tem področju za nas oblikuje Razvojna agencija Slovenske gorice, ki jo lahko pohvalim za kooperativnost, del projektov pa delamo skupaj z Mestno občino Maribor ter občinama Kungota in Šentilj. Zelo dobro sodelujemo, se dopolnjujemo in izkoriščamo sredstva, ki so na voljo od Evropske unije.

Kateri so večji realizirani projekti po posameznih krajevnih skupnostih?

Ko sem kandidiral za župana, sem dejal, da je moja želja, da vse štiri krajevne skupnosti postanejo razvojno izenačene. V preteklosti je namreč ena krajevna skupnost, Pernica, eksponentno odstopala po razvitosti od drugih, lepo je bil razvit tudi Jakob, kjer se prideluje največ vina na prebivalca v Sloveniji, najmanj razviti pa sta bili Jarenina in Pesnica. V Jarenini smo se hitro lotili obnove ceste in gradnje pločnika skozi krajevno središče. Prav tako smo, podobno kot v drugih krajevnih skupnostih, neustrezno javno razsvetljavo zamenjali z varčnejšo in okolju prijaznejšo. Ravno zdaj smo v Jarenini, po starem naselju in mimo pokopališča, zaključili z urejanjem ulične razsvetljave, prav tako v centru Pesnice do železniške postaje, decembra bomo s tovrstnimi deli zaključili še v delu naselja Pesnica, ulično razsvetljavo pa urejamo tudi v Jakobu. V preteklih letih smo zamenjali razsvetljavo tudi v Pernici in Pesnici.

Od Spodnjega Dobrenja proti Kungoti smo zgradili 1.500 metrov pločnika z javno razsvetljavo in novim krožiščem, v nadaljevanju bomo uredili še manjkajočih 800 metrov. Ker so se cene gradbenih materialov v zadnjem času zelo zvišale, smo na javnem razpisu že dvakrat neuspešno iskali izvajalca, bomo pa javno naročilo še ponovili. Občina Kungota bo s tem pločnikom povezana s centrom Pesnice, kar je velika pridobitev. V Pernici smo okoli 100.000 evrov porabili za sanacijo kanalizacijskega omrežja, zgrajenega pred dvanajstimi leti.

V Jakobu pravkar zaključujemo še z investicijo v tako imenovan motorični park, ki se nahaja ob tamkajšnjem fitnesu. Ob tem smo v Jakobu preplastili šolsko igrišče, ki ima zdaj eno najboljših podlag za igranje nogometa in košarke ter uredili tartansko tekalno stezo.

Sicer pa urejamo tudi športno infrastrukturo. Skupaj z občinskimi svetniki in svetniki krajevnih skupnosti smo ugotovili, da je zlasti v tem covid času zelo pomembno, da imamo ustrezno urejene zunanje športne in rekreacijske površine. V vsaki krajevni skupnosti smo uredili zunanji fitnes; v Jarenini smo ob tem na nogometno igrišče namestili še novo umetno travo in ograjo. Projekt je bil sofinanciran s strani Nogometne zveze Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V lanskem letu smo na glavnem travnatem igrišču v Jarenini uredili namakalni sistem, v prihodnje bo potrebno poskrbeti še za novo ograjo in luči. Nekaj vzdrževalnih del smo opravili tudi okoli tenis igrišča in kegljišča. V Jakobu zaključujemo z investicijo v novo kegljišče, kar urejamo v sklopu ureditve novega počivališča za avtodome. V Jakobu pravkar zaključujemo še z investicijo v tako imenovan motorični park, ki se nahaja ob tamkajšnjem fitnesu. Ob tem smo v Jakobu preplastili šolsko igrišče, ki ima zdaj eno najboljših podlag za igranje nogometa in košarke ter uredili tartansko tekalno stezo. Na šoli pa smo uredili novo streho, zgradili vezni hodnik med šolo in vrtcem, v prihodnje pa želimo urediti še novo zbornico, računalniško učilnico in druge prostore. V Jakobu smo v lanskem letu na novo zgradili vodovod v Ročici ter v Pernici. V letošnjem letu ga bomo še na Počeniku in v Pernici, natančneje v Ložanah. Vse skozi vlagamo tudi v opremo vodovodnega omrežja, da le-ta nemoteno deluje. Prav tako pa smo prenovili tudi kulturno dvorano.

Pri šolskih investicijah moram omeniti še novo fasado na šolskem objektu v Pernici, postavitev igrala ob šoli, ki ga do sedaj otroci v Pernici niso imeli, igrala so bila namreč nameščena samo ob vrtcu, ureditev novega dovoza do šole, ureditev odvodnjavanja pri šoli ter sanacijo vlage v Jarenini, kjer bomo še letos zamenjali način ogrevanja. V vrtec v Pesnici smo že namestili novo toplotno črpalko, novo ograjo, podnice in tudi klimatske naprave. Za vse vrtce smo nabavili nova igrala saj se zavedamo, da so otroci naše največje bogastvo. V začetku meseca smo otvorili na novo urejeno igrišče za mini košarko in igralne površine pri Osnovni šoli Pesnica. Dela so bila izvedena v sklopu projekta RAZGIBAJMO SE in so sofinancirana s strani EKSRP.

V športnem parku v Pesnici, ki se nahaja v neposredni bližini nogometnega igrišča in nove tribune, bo najverjetneje eden največjih pump trackov v Sloveniji in poseben prostor, namenjen učenju vožnje s kolesi, kar bo zaključeno spomladi prihodnje leto

V športnem parku v Pesnici, ki se nahaja v neposredni bližini nogometnega igrišča in nove tribune, bo najverjetneje eden največjih pump trackov v Sloveniji in poseben prostor, namenjen učenju vožnje s kolesi, kar bo zaključeno spomladi prihodnje leto. Zraven bo tudi park, tako imenovane urbane površine, zip line za otroke, plezalni stolp, tobogan, … Glede nove tribune ob igrišču lahko rečem, da smo že zaključili z večino del, potrebno je le še namestiti 175 stolov. Končana je tudi povezovalna potka, ki vodi od tribune do teniškega igrišča, s čimer smo povezali športne površine. Tudi v Pernici smo zgradili t.i. Šmarješki park koles oz. kolesarski poligon, ki je namenjen učenju vožnje s kolesi in opravljanju kolesarskih izpitov, sicer pa je prostor namenjen parkiranju avtomobilov.

Ob naštetem saniramo še plazove, v Dolnji Počehovi in na Ranci gradimo dva podporna zidova, kar bomo zaključili v decembru.
Še vedno urejamo tudi mrliške vežice. Tako smo zasteklili vežico v Pernici, kjer smo uredili še ustrezno odvodnjavanje, saj je območje pokopališča polno vodnih virov, ki povzročajo težave. Ob tem smo uredili še prostor za družinske in talne žarne grobove s potkami, kupili ozvočenje za pogrebne obrede, … Na pokopališču v Jarenini smo odstranili približno 100 metrov žičnate ograje in dotrajanih cipres in to nadomestili z novo lamelno ograjo ter uredili novo zasaditev. Asfaltirali smo še parkirišče pred pokopališčem in poskrbeli za ustrezno javno razsvetljavo. V naslednjem letu nameravamo ob jareninski mrliški vežici postaviti še nov nadstrešek, saj zdaj tam ni ustrezne sence oziroma zavetja pred dežjem. Potrebno jo bo rekonstruirati, saj vežica več ne ustreza novim standardom pogrebnih slovesnosti. Ob tem urejamo tudi pokopališče v Jakobskem Dolu, kjer smo odstranili staro ograjo in staro zasaditev, zgradili novo škarpo, poskrbeli za nove parkovne površine in zasaditve. Dela so bila narejena v sodelovanju z vodjem Botaničnega vrta Univerze v Mariboru izr. prof. dr. Andrejem Šuškom.

Lokacija bodočega pokopališča je južno od parkovnih površin novega športnega parka, z gradnjo pa bomo začeli, ko se bodo zaključile investicije v železniško infrastrukturo v naši občini.

Krajevna skupnost Pesnica pa je še vedno edina, ki nima svojega pokopališča. Zanj že sprejemamo občinski podrobni prostorski načrt. Lokacija bodočega pokopališča je južno od parkovnih površin novega športnega parka, z gradnjo pa bomo začeli, ko se bodo zaključile investicije v železniško infrastrukturo v naši občini. To bo predvidoma v letu 2023. Sicer pa pogovori na občini glede umestitve pokopališča potekajo že vsaj kakšnih 20 let, v tem mandatu smo zadevo dokončno dorekli. Idejna zasnova pokopališča je bila predstavljena svetnikom krajevne skupnosti, ki so jo odlično sprejeli. Prav tako je bila svetnikom krajevne skupnosti predstavljena idejna zasnova novega osrednjega trga v Pesnici, z gradnjo katerega pričenjamo naslednje leto. Omeniti je potrebno še, da bo po končani gradnji železniške infrastrukture, vzdolž celotne deponije zemeljskega materiala, postavljena varovalna ograja oziroma zid, ki bo ločeval parkovne površine oziroma pokopališče od železniških tirov.

Vsa ta leta smo vlagali tudi v opremo gasilskih društev v naši občini. V Jarenini je bila obnovljena fasada, izveden epoksi premaz v garaži, obnovljena dvorana v gasilskem domu, ki je obenem tudi prostor za druženje krajanov, saj v Jarenini ni kulturnega doma. V Jakobu je bila zgrajena garaža za gasilsko vozilo, v Pesnici in Pernici pa so se dela na gasilskem domu pričela pred kratkim. Vsa leta nabavljamo zaščitne obleke in varovalno opremo, tako da so gasilci primerno opremljeni. Asfaltirali smo cca 15 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, veliko dela pa nas še čaka. Omeniti je potrebno še to, da smo v lanskem letu po več letih ponovno zagotovili sredstva za izvedbo razpisa za samozaposlitve, ki smo ga v letošnjem letu ponovili. Veliko vlagamo tudi v kmetijstvo, saj se zavedamo pomembnosti te panoge, ki v občini prevladuje. Skrbimo za starejše, in sicer v obliki pomoči e-osrbe, ki jo 100 % financiramo.

Kako je z državnimi projekti v občini?

V naši občini se pojavlja tudi veliko državnih investicij. Poteka izgradnja železniškega nadvoza čez Pesniško dolino, kar so ljudje po začetni skepsi in zaskrbljenosti dobro sprejeli, saj vidijo, da se bo s tem projektom prometni standard v občini precej povečal. Moram pohvaliti krajne, saj so res strpni, nekateri pa dajejo tudi dobronamerna opozorila oziroma predloge izvajalcem.

Vsi štirje nezavarovani železniški prehodi so ukinjeni in urejeni z nadvozom.

V Ranci imamo zgrajen tudi nov nadvoz, kar posledično pomeni, da čez glavno regionalno cesto nimamo več železniških prehodov, zavarovanih z zapornicami. Gre za izjemno veliko pridobitev, predvsem s stališča varnosti. Vsi štirje nezavarovani železniški prehodi so ukinjeni in urejeni z nadvozom. Pri prehodu v Pesnici pa je urejen podvoz, ki je ob avtomobilih in kombijih namenjen tudi konjenikom, ki so na tem območju precej številčni.

Ali železniško omrežje v občini dovolj dobro izkoriščate?

Menim, da vedno bolj. Predvsem tisti, ki se želijo preseliti k nam, to omrežje omenjajo kot izjemno prednost. Vemo, da je železniški promet v primerjavi z avtobusnim zaenkrat še zelo cenovno ugoden in reden, tako da se ga za pot do Maribora poslužuje vedno več ljudi. To velja tako za mlade kot tudi za starejše; nekateri med njimi razmišljajo, da bi prodali svoje hiše in se preseliti v stanovanjski blok, ki ga bo gradilo podjetje Komunaprojekt. Omenjajo, da to želijo storiti ravno zaradi bližine železniške postaje, ki je bila urejena in prilagojena za dostop gibalno oviranim v letu 2020. Investitor je pripravljen v prihodnjih letih na lokaciji nekdanje občinske stavbe in upravne enote zgraditi nova stanovanja. Te naj bi zgradili tudi v Pernici, in to okoli 30.

Bi morda omenili še kak projekt?

Veliko je raznih projektov, zelo zanimiv je tisti, ki se navezuje na zasaditev kilometra in pol tako imenovanih medovitih drevoredov. V treh krajevnih skupnostih bomo v tem času zasadili 200 novih lip, za kar smo pridobili tudi evropska sredstva. V Jarenini bodo drevesa posajena ob vpadnici v kraj do pokopališča, v Jakobu prav tako ob vpadnici do in ob šoli, v Pesnici pa ob športnem parku in bodočem pokopališču. Pernica pa je z drevesi že posajena.

Je pesniška občina privlačna za investitorje?

Menim, da imamo odlične pogoje, saj smo locirani na avtocestnem in železniškem križu med Avstrijo, Madžarsko in Ljubljano. Na tem področju je bilo morda v preteklosti narejenega premalo, predvsem v smislu, da bi nekatere parcele pridobile status stavbnih zemljišč. Govorim zlasti o industrijskih conah. S spremembo zakonodaje je zdaj, predvsem zaradi vodovarstvenih režimov, to zelo težko. Kot vemo, imamo poplavno reko Pesnico in potok Cirknico, zato bo v prihodnje ravno zaradi varovanja vodotokov in zadrževalnih območij rek težje graditi in širiti industrijske cone. To sicer načrtujemo in upamo, da nam bo z novim prostorskim načrtom tudi uspelo. Če bi bila država zainteresirana, ima možnost širitve industrijskih con v degradirana kmetijska zemljišča ob avtocesti, kar je v zadnjih 20 letih s pridom izkoristila Avstrija.

Kot vemo, imamo poplavno reko Pesnico in potok Cirknico, zato bo v prihodnje ravno zaradi varovanja vodotokov in zadrževalnih območij rek težje graditi in širiti industrijske cone.

V naši občini že deluje dom starejših Idila, s katerim odlično sodelujemo. Potreba po dodatnih domovih se seveda pojavlja in, če bomo dobili državno vzpodbudo, bi lahko zgradili še kak tovrstni dom v Pesnici.

Kaj lahko ponudite turistom?

Na turističnem področju sodelujemo z ostalimi občinami, tudi preko Regionalne razvojne agencije za Podravje Maribor. Corona kriza je postavila turizem na točko nič, s turističnimi boni pa je to področje ponovno zaživelo. V občini nimamo več niti enega hotela, tako da naši gostje večinoma prenočijo v Mariboru in v hotelu v Šentilju. Imamo pa turistične kmetije, ki so zelo zanimive in se tudi zelo širijo. Turisti ugotavljajo, da je bivanje pri nas ravno zaradi pristnosti in domačnosti zelo prijetno, tako da se k nam radi vračajo. Lahko jih ponudimo turistična, športna, rekreacijska in gastronomska doživetja. Teh bo v prihodnje bistveno več, zato delamo tudi na počivališčih za avtodome. Eno zasebno je že v Jakobu, drugo pa bo končano do pomladi. Na drugi strani pa se močno razvija kolesarski turizem, čeprav se v Evropi primarno gradijo kolesarske poti z namenom trajnostne mobilnosti. Bodo pa kolesarske poti zagotovo prinesle veliko turistično promocijo, korist od njih pa bodo imeli lokalni ponudniki.

Lahko jih ponudimo turistična, športna, rekreacijska in gastronomska doživetja. Teh bo v prihodnje bistveno več, zato delamo tudi na počivališčih za avtodome.

V preteklosti smo sicer imeli motel Pesnica, ki je bil kasneje prodan. Zdaj ga zasebni investitor prenavlja, v njem pa naj bi zaživela harmonikarska šola, obenem pa tudi proizvodnja harmonik. Prav tako pa moram pohvaliti podjetje Dveri Pax v Jareninskem Dvoru, ki dela odlično promocijo naše občine. Proizvajajo vrhunska vina in želijo v občino vlagati še naprej, tako da smo na njih izjemno ponosni.

Kako daleč ste z občinskim proračunom za leto 2022?

Sprejet imamo dvoletni proračun, tako da bodo investicije tudi ob prelomu leta normalno tekle. Rebalansa do zdaj nismo potrebovali, saj smo vse odlično načrtovali, bo pa najbrž, v odvisnosti od državnih razpisov, potreben prihodnje leto. Tako čakamo na razpis, na katerega želimo prijaviti načrtovan muzej Alfija Nipiča oziroma Štajersko hišo glasbe v Jarenini. Razpis smo pričakovali že v mesecu septembru ali oktobru. Vso potrebno dokumentacijo imamo pripravljeno, tako da bi naslednje leto že lahko začeli z obnovo objekta stare šole. Zanimanje za tovrstni muzej je zelo veliko. Kot vemo, sta v Sloveniji le še dva takšna muzeja; Avsenikov muzej in muzej Lojzeta Slaka, ki sta oba odlično obiskana. Tukaj vidimo odlično priložnost za turizem.

Kateri so večji projekti prihodnjega leta?

Eden izmed največjih projektov bo obnova centralnega trga v Pesnici. Gre za okrog milijon evrov vredno investicijo, umeščeno med trgovino Tuš, zdravstveni dom in občinsko stavbo. Na tem mestu bomo prihodnje leto uredili osrednji trg v občini s pokrito tržnico, trgovino z lokalnimi proizvodi, gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami in prostorom za druženje in prireditve. Območje bo delno zasajeno z nealergenimi topoli, ki se bodo navezovali na topole, posajene leta 1846, ko je bil zgrajen stari železniški viadukt, po katerem bo, po otvoritvi novega, urejena kolesarska pot. Še vedno pa si želimo, da bi kdaj v prihodnje, morda čez 100 let, ta viadukt, ki meri v višino 21 metrov in ima 64 obokov, odkopali in ga pokazali takšnega, kot je bil ob izgradnji železniške proge med Trstom in Dunajem.

Eden izmed največjih projektov bo obnova centralnega trga v Pesnici. Gre za okrog milijon evrov vredno investicijo, umeščeno med trgovino Tuš, zdravstveni dom in občinsko stavbo.

Ob tem bomo v letu 2022 uredil še zadnji del ceste, 1.500 metrov, iz Šentilja proti Dveri Pax-u. Gre za najzahtevnejši del, ki bo sovpadal z gradnjo kolesarke. V Pernici bomo obnavljali notranjost kulturnega doma, za kar smo že pridobili evropska sofinancerska sredstva. Na objektu smo sicer že zamenjali okna, vrata in uredili novo stopnišče. V Jakobu bomo nadaljevali z obnovo šole, po celotni občini bomo nadaljevali z asfaltiranjem cest.

Se boste prihodnje leto ponovno potegovali za župana?

Glede na to, da je v tem trenutku podpora občanov na terenu izjemno visoka, se zdaj ne morem umakniti, hkrati pa je potrebno še veliko postoriti, da bo Pesnica ena najbolj razvitih in prijaznih občin.

Kakšen bo, upoštevaje epidemiološke razmere, veseli december v občini Pesnica?

Občinska središča bomo, tako kot vsako leto, razsvetlili in v njih postavili božična drevesa. Načrtovali smo tudi več prireditev, med drugim božični koncert, ki pa ga, kot zdaj kaže, ne bomo mogli izpeljati. Bomo pa že drugo leto zapored vse otroke v občini pred božičem obdarili.
Sicer pa mladim v občini pomagamo skozi vse leto. Tako smo povišali vzpodbudo za novorojence na 200 evrov, dijakom in študentom pa zagotavljamo žepnine. Te bo v višini 150 evrov prejelo 195 dijakov in 100 študentov, ki prejmejo 250 evrov. Na drugi strani skrbimo tudi za starejše.