V Hotelu Bohinj je med gosti največ slovenskih. Foto: BoBo
V Hotelu Bohinj je med gosti največ slovenskih. Foto: BoBo

Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, minevata dve leti od odprtja prenovljenega Hotela Bohinj. "Drugo leto je bilo povsem drugačno od prvega, ki je bilo še povezano z epidemijo," je povedal, a dodal, da so po številu presenetljivo še vedno na prvem mestu slovenski gostje, čeprav ni več turističnih bonov. Veliko imajo tudi rednih gostov.

"V mrtvih sezonah nas medtem rešuje kongresni turizem. Čeprav smo se s hotelom prvotno bolj osredotočili na individualne goste, se je kongresni turizem dejansko zelo razvil," je pojasnil Repanšek. Velika pridobitev za kongresni turizem pa bo tudi nova Vila Muhr, v kateri bo med drugim kongresna dvorana za do 90 ljudi.

Vila Muhr v Ribčevem Lazu je bila zgrajena leta 1902 po naročilu Adolfa Muhra, ki je bil takrat tudi lastnik Blejskega gradu, vilo v Bohinju pa je uporabljal kot večjo lovsko kočo. Pozneje je bil njen lastnik Aleksandar Karađorđević, zato je bila poznana tudi pod imenom Karađorđevićeva vila. Po vojni je vila delovala kot očesna bolnišnica in okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih pa je pod lastništvom Kompasa že služila za turistične namene.

Vendar je nato spomeniško zaščitena vila propadala in leta 2014 se je pod težo snega dokončno podrla. Ko je bohinjske hotele od družine Pačnik kupil Merlak in je stekla rekonstrukcija bližnjega Hotela Bohinj, so kamne iz spodnjega dela vile shranili. Že tedaj so namreč imeli v načrtu, da bi jo znova postavili, čakali so le na gradbeno dovoljenje.

Vilo Muhr naj bi odprli prihodnjo pomlad

Pred pol leta so dovoljenje dobili, tako bodo konec septembra za dva meseca zaprli Hotel Bohinj in v tem času novo Vilo Muhr, ki bo v gabaritih prejšnje vile, spravili pod streho. Vanjo bodo vkomponirali tudi shranjene originalne kamne. Pozimi bodo nato nadaljevali ureditev notranjosti vile, spomladi prihodnje leto pa jo bodo odprli.

V njej bodo štiri butične sobe s po 180 kvadratnimi metri, prav tako bosta v vili kongresna dvorana in restavracija. Vila bo služila butičnemu turizmu na najvišji ravni in bo dvignila kakovost turizma v Bohinju, je prepričan Repanšek. Pojasnil je, da bo vila imela posebno zgodbo, zato tudi raziskujejo njeno preteklost, prav tako nameravajo v njej razstaviti replike ali originale predmetov iz prvotne vile, ki jih zdaj hranijo muzeji.

Pri zasnovi objekta so upoštevali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalno skupnost in javni zavod Triglavski narodni park. "S projektanti smo jim prišli naproti in ustvarili lep izdelek," je prepričan Repanšek. "Česar koli se lotimo, se lotimo s posluhom in ne rinemo z glavo skozi zid," je poudaril.

Na mestu porušenega Zlatoroga še ni zrasel nov objekt. Foto: BoBo
Na mestu porušenega Zlatoroga še ni zrasel nov objekt. Foto: BoBo

Projekt Hotel Zlatorog stoji

Ob tem upa, da ne bo morebitnih težav, kakršne so se pozneje pokazale pri Hotelu Zlatorog v Ukancu. "Čeprav smo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, smo naleteli na težavo, in sicer s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadeva je zdaj na sodišču," je pojasnil, zakaj gradnje novega hotela več kot leto dni po rušenju starega še vedno ni.

Kot je povedal Repanšek, jim sklad na podlagi zakona iz leta 1993 želi vzeti vsa kmetijska zemljišča v okolici Hotela Zlatorog, zaradi česar projekt, kot so si ga zamislili, ne bi bil izvedljiv. "Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let," je opozoril.