Igrali, grabili, želi in plesali

Na srečo organizatorjev, Turističnega društva Žirovski Vrh, in obiskovalcev so vremenske napovedi malce zatajile. Deževalo je le proti nedeljskemu jutru, nedelja pa je bila, izvzemši popoldansko ploho, sončna – kot se za tradicionalni Praznik žetve spodobi.

Žirovski Vrh Sv. Urbana – Ljudi se je na prizorišču trlo že na prvi dan Praznika žetve, v soboto zvečer. Tudi režiserka predstave Bod moja! Lucija Kavčič je bila presenečena, da je prišlo toliko ljudi, tudi mladih. »Okrog treh zjutraj, ko so igrali Firbci, nismo vedeli, kako naj obiskovalce spravimo domov, saj so še kar vztrajali,« se je zasmejala v nedeljskem jutru in se hkrati veselila dneva in sonca, ki je sijalo na prizorišče ter obetalo še en popoln dan. Predstava, ki jo na Prazniku žetve odigrajo v sobotnem večeru in nedeljskem popoldnevu in je del osrednjega dogajanja prireditve, vedno napolni šotor. Tudi letos je bilo tako, saj so ljubiteljski igralke in igralci zares pokazali, da igro jemljejo zelo resno. Publika v šotoru – tako v soboto kot v nedeljo si je predstavo ogledalo več kot petsto ljudi – se jim je zahvalila z bučnim aplavzom.

Dvodnevno dogajanje

Po kratkem predahu, ko so si je lahko za nekaj uric odpočilo tudi zagnano strežno osebje, ki je pripravljajo slastne jedi in skrbelo za to, da obiskovalci niso bili žejni, se je dogajanje v nedeljo začelo že dopoldne. Na stojnicah so se predstavili različni domači ponudniki. Na glavnem odru so opoldne zaigrali ljudski godci. Sledil je prikaz žetve, mlačve, čiščenja žita, nastopila je folklorna skupina Zala, predstavila so se Polanska dekleta. V zgodnjem popoldnevu so še enkrat odigrali igro »Bod moja!«. Kot se za velik praznik spodobi, pa je nedeljsko popoldne in večer zaokrožil ansambel Jureta Zajca.

Posebno doživetje

V soboto zvečer in v nedeljo čez dan je na travnikih ob prizorišču potekala predstavitev kmetijske mehanizacije podjetja Lavrih. »To je bila naša prva nočna gorska demonstracija, predstavili smo svoje stroje v sodelovanju z našim prodajnim zastopnikom Bobnar7. Prikazali smo odkos in spravilo krme, delovanje gorskih cistern oziroma strojev za prevoz tekočih organskih gnojil, pa tudi letošnjo novost: cevne sisteme za nizek izpust,« je povedal direktor podjetja Rok Gartnar. Proizvodnja mehanizacije za gorske kmetije ni ravno pogosta v Sloveniji. »Na švicarskem in avstrijskem trgu je kar nekaj ponudnikov tovrstne mehanizacije, v Sloveniji pa smo eni od redkih, ki se profesionalno ukvarjamo z njenim razvojem in proizvodnjo.« Roku pri razvoju podjetja in idej pomagata tudi dva brata in sestra ter seveda ekipa zagnanih sodelavcev. »Prihajamo z gorske kmetije, po 'defoltu' oziroma 'osnovnih nastavitvah' smo lenuhi,« se pošali Gartnar, »in ker se nam poleti na strminah ni dalo grabiti, smo naredili stroje. A kovačeva kobila je po navadi bosa. Zdaj, ko je košnja, vse stroje poberemo in posodimo, da jih drugi preizkusijo, oče pa se potem jezi ...«

Oče in sin Srečko in Žiga Krvina iz Rovt sta si razstavljene stroje ogledovala z zanimanjem: »Mi imamo sicer majhno kmetijo, tako da taka mehanizacija skoraj ne pride v poštev. V Sloveniji je za ravnino narejenih polno strojev, za bregove jih je težje narediti. Zdi se mi, da so v splošnem zelo podcenjeni kmetje, ki imajo kmetije po hribih. S tovrstnimi stroji lažje ravnaš po bregovih, veliko bolj varni so. Včasih se je vse delalo ročno, zdaj pa velja tisto: čas je denar, pomembna pa je zagotovo tudi varnost,« je bil preudaren Srečko Krvina, ki je tako kot nekaj sto drugih obiskovalcev Praznik žetve z navdušenjem pospremil nočni prikaz delovanja gorske kmetijske mehanizacije, ki nastaja v Poljanski dolini.