Helikopterska nujna medicinska pomoč

Namesto za nove helikopterje denar raje za staro železje

Mojca Vtič, Štajerski tednik
13. 4. 2022, 19.14
Posodobljeno: 13. 4. 2022, 19.46
Deli članek:

O opremljenosti in pomenu helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) so se že v preteklosti dajale različne stranke.

sta
Težave ne predstavlja le zastarela oprema, temveč tudi organiziranost HNMP.

osebni arhiv
»Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi,« pravi Peter Jagarinec.

Ponovno je področje, ki ne bi smelo biti predmet deljenja na vaše in naše, postalo ravno to. To razdeljenost slovenske politike sta na družbenem omrežju prikazala najprej dolgoletni ljubljanski reševalec Robert Sabol, nato pa še videmski svetnik Peter Jagarinec, z deljenjem informacije o poslancih, ki so glasovali proti (razpravi) o HNMP. Proti razpravi so glasovali vsi podravski poslanci vladajoče stranke.

Poslanka Levice Violeta Tomić je na marčevski seji zahtevala razpravo na temo helikopterske nujne medicinske pomoči, vendar so poslanci s koalicijsko večino predlog zavrnili. Med temi, ki so glasovali proti razpravi, so vsi podravski poslanci iz SDS – Karmen Furman, Suzana Lep Šimenko, Franc Breznik in Jožef Lenart, Mojca Žnidarič (Konkretno) ni glasovala, z razpravo pa so se strinjali Boštjan Koražija (Levica), Aljaž Kovačič (LMŠ) ter Jani Ivanuša (SNS).

Lep Šimenkova je svojo odločitev utemeljila: »Odslej bodo le še izredne seje, o odgovoru na postavljeno poslansko vprašanje pa se praviloma razpravlja na naslednji redni seji, ki je v tem mandatu več ne bo. Tako da je bilo le-to popolnoma nesmiselno glasovanje o razpravi, ki je ne bi bilo.« Meni tudi, da razprava k reševanju problematike ne bi nič doprinesla.

»Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi«

Nad odločitvijo poslancev je vidno razočaran gasilec z dušo in telesom Peter Jagarinec iz PGD Leskovec. »Reševalci in gasilci nikoli ne sprašujemo po politični barvi,« je dejal.

Zato ne more razumeti, kako je lahko postalo reševanje življenj politična tema. »Vemo, da sistem HNMP ne deluje, kot bi moral. Namreč vojaški helikopterji so namenjeni reševanju v okviru HNMP, prevozu bolnikov ter otrok v inkubatorjih, ko so prosti, kar pomeni, da sama HNMP ni na prvem mestu. Ob tem so ti helikopterji predvsem vojaški in veliko improvizacije je potrebno za uporabo v zdravstvene namene.«

Vlada bo več deset milijonov evrov namenila za obnovo 30 let starih helikopterjev, namesto da bi kupila nove, namenske, za enak denar.

Zgrožen je tudi nad namero vlade, da bo več deset milijonov evrov namenila za obnovo 30 let starih helikopterjev, namesto da bi kupila nove, namenske, za enak denar. »Tako bomo namesto najnovejšega golfa 8 imeli golfa 1,« je slikovito dejal.

Težave z zastarelo opremo in s sistemom dela

Opozoril pa ni le na zastarelo opremo, temveč tudi na težave v organiziranosti HNMP. »Helikopter se aktivira prek medicinske stroke, kar pomeni, da ga aktivira šele zdravnik, ko ta pride na kraj nesreče. Ob tem mora vojaški helikopter pridobiti dovoljenje, da poleti za civilni namen. Tako da težko govorimo o zlati uri, znotraj katere ima težko poškodovani občutno več možnosti, da preživi, če ga pripeljejo od kraja nastanka poškodbe do operacijske mize. Bolje bi bilo, da bi bila HNMP organizirana v okviru zdravstva, vojska pa bi ohranila gorsko reševanje.« Kot že omenjeno, se HNMP v Sloveniji izvaja le v svetlem delu dneva, na Štajerskem pa smo tudi na tem področju prikrajšani. Namreč delovni čas mariborskega letališča je krajši od dolžine dneva v poletnem času.

Slovenska HNMP: »Kot bi se s šleperjem peljali po en paradižnik«

Nujni prevozi do bolnišnic

V Sloveniji imamo trenutno dve bazi za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, v Mariboru in na Brniku. Leta 2021 je bilo opravljenih 446 intervencij, od tega je helikopterska nujna medicinska pomoč na Brniku 118-krat intervenirala tudi v gorah in na neugodnih terenih. Poleg omenjenega je helikopterska pomoč lani izvedla tudi 57 nujnih sekundarnih transportov in 22 prevozov kritično bolnih otrok. To pomeni transport med bolnišnico in praviloma Kliničnim centrom Ljubljana.

Morda razprava res ne bi prinesla zavezujočega sklepa, pa vendarle je nujna medicinska pomoč s helikopterjem pomemben del reševanja, še posebno v geografsko razgibani Sloveniji, saj praviloma skrajša odzivni čas pri reševanju in prevozu v ustrezno bolnišnico. S skrajšanjem časa se seveda bistveno izboljšajo možnosti preživetja tako hudo bolnih kot poškodovanih, kar je poudaril tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Postregel je tudi s podatki, in sicer so ekipe HNMP lani izvedle kar 446 intervencij, torej 1,2 intervencije dnevno.

Glede na število intervencij, ki narašča, in torej izkazano potrebo po tej obliki reševanja, je seveda ključno vprašanje opremljenosti naše flote.

Vlada je namreč junija lani sprejela odločitev, da za namen HNMP posodobijo štiri helikopterje Slovenske vojske. Toda Robert Sabol, ki svoje delo v Nujni medicinski pomoči Ljubljana opravlja že 31 let in ima v tujini pridobljen evropski certifikat za helikopterskega reševalca, jasno poudarja: »Majhni, okretni, lahki helikopterji, ki lahko pristanejo povsod, so poceni za vzdrževanje in imajo cenejši nalet. To, kar mi delamo, je tako, kot bi se s šleperjem peljali v trgovino po en paradižnik. Sicer ga bomo pripeljali domov, a bo drago in neracionalno.«

Po informacijah naj bi novi reševalni helikopter stal osem milijonov evrov, torej bi štirje novi takšni helikopterji za potrebe HNMP državni proračun stali 32 milijonov evrov: prav toliko denarja naj bi stale obnove trenutnih starih in obrabljenih helikopterjev. Helikopterje Bell 412 je namreč Slovenska vojska kupila med letoma 1990 in 1995, nadalje pa tudi v Slovenski vojski ugotavljajo, da jih ima večina opravljenih več tisoč ur obratovanja in je kljub rednemu servisiranju njihovo vzdrževanje vsako leto zahtevnejše in dražje.

Trenutna helikopterska pomoč se izvaja le podnevi

Reševalec Robert Sabol, ki se že nekaj let zavzema za zakonsko ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči, predlaga, da država vendarle začne igrati po evropskih pravilih. To pa pomeni, da potrebujemo modernejše, zmogljivejše in sodobnejše helikopterje, kot so slovenski vojaški belli 412.

Meni tudi, da vojska ne more biti hrbtenica sistema HNMP, da je lahko le dodaten resurs za večje nesreče. »Za vsakdanje operacije zdravstvo potrebuje svoje helikopterje, nad katerimi bi imela nadzor dispečerska služba zdravstva. Danes, čeprav tako narekuje pravilnik o HNMP, ni tako.«

Slovenija tudi nujno potrebuje helikoptersko službo ves dan in vse dni v tednu ter tako imenovani zračni most med ruralnim okoljem in kliničnim centrom, ki ima moderen heliport, ki omogoča tudi nočne pristanke, je povedal Sabol in s tem razkril še eno slabost HNMP. »Tako pa, če morajo v nočnem času na primer iz oddaljenega kraja prepeljati človeka z infarktom v Ljubljano, ta regija ostane vsaj 2,5 ure brez reševalne ekipe. V Sloveniji helikopterji rešujejo samo v vidnem delu dneva. In zaradi zastarelega in neučinkovitega sistema v Sloveniji po nepotrebnem ugasne marsikatero življenje.«

Imajo torej podeželani resnično enake pravice do hitre medicinske pomoči kot bolniki v mestih? Odgovor je večini znan takoj, nekaterim pa bo šele po volitvah.

»Vemo, da sistem HNMP ne deluje, kot bi moral. Namreč vojaški helikopterji so namenjeni reševanju v okviru HNMP, prevozu bolnikov ter otrok v inkubatorjih, ko so prosti, kar pomeni, da sama HNMP ni na prvem mestu. Ob tem so ti helikopterji predvsem vojaški in veliko improvizacije je potrebno za uporabo v zdravstvene namene.« Peter Jagarinec

Tudi medicinska stroka za sodobnejšo floto

Helikopterska nujna medicinska pomoč je za prebivalce Podravja pomembna predvsem v primerih srčnega infarkta, možganske kapi, stanja po oživljanju, ob hudih poškodbah, torej ko je bistven čimprejšnji prevoz v bolnišnico, je povedal Miha Kodela, predstojnik službe nujne medicinske pomoči Ptuj. Ekipo HNMP pokličejo na pomoč, kadar ocenijo, da bo prevoz s helikopterjem za pacienta varnejši in hitrejši, še posebno kadar je oseba v težavah na težko dostopnem in oddaljenem terenu. Tudi Kodela kot ključni težavi v organizaciji HNMP prepoznava razmeroma dolg aktivacijski čas helikopterja ter kratek delovni čas, to pomeni ob svetlem delu dneva, oziroma ko obratuje letališče Maribor, to je med osmo in 17. uro.

Da je HNMP z bazo na mariborskem letališču strateškega pomena pri organizaciji nujne medicinske pomoči, meni tudi Štefan Mally, vodja HNMP v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor. Obnovo vojaških helikopterjev Bell 412 je Mally pokomentiral tako: »V vsakem primeru pozdravljamo pobudo za kakršnokoli okrepitev flote helikopterjev za medicinske lete, saj jih je za nemoteno delovanje vseh deležnikov s svojimi posebnostmi pri reševanju po mojem premalo. Medicinsko profesionalno opremljen helikopter Bell 412 je praktično namensko opremljen helikopter, ki pa bi moral biti rezerviran izključno za HNMP intervencije.«

»Vemo, da sistem HNMP ne deluje, kot bi moral. Namreč vojaški helikopterji so namenjeni reševanju v okviru HNMP, prevozu bolnikov ter otrok v inkubatorjih, ko so prosti, kar pomeni, da sama HNMP ni na prvem mestu. Ob tem so ti helikopterji predvsem vojaški in veliko improvizacije je potrebno za uporabo v zdravstvene namene.« Peter Jagarinec