Zmaga na uvodnem ekipnem kronometru je Jumbu Vismi prinesla luksuz, da so prve tri dni na zmagovalnem odru rdečo majico vodilnega oblekli trije različni kolesarji. Najprej na največje veselje gostiteljev velikega starta 77. Dirke po Španiji dva Nizozemca: Robert Gesink in Mike Teunissen, za konec pa še Italijan Edoardo Affini.

Kdo bo naslednji vodilni: Oomen, Kuss ali Roglič?

Isti čas ima kar šest kolesarjev nizozemske ekipe, tako da o nosilcu rdeče majice odločajo etapne uvrstitve in 3. etapo v Bredi je najvišje med čebelami na 20. mestu končal italijanski specialist za vožnjo na čas, saj se je Teunissen odpovedal sprintu. Med sovodilno šesterico Jumba Visme je seveda tudi njihov kapetan Primož Roglič, ki bi glede na profil in razplet torkove 4. etape že lahko oblekel rdečo majico.

"Dobro je tako začeti. Na papirju ni prav hribovito, a na cesti je bilo veliko stvari. Bilo je nekaj vetra, treba je biti osredotočen tudi na vse ljudi ob cesti," je dejal Roglič po nedeljski etapi in nakazal na bogato prometno infrastrukturo, ki pa ni ravno po okusu dirkačev. A predvsem se na številnih krožiščih, prometnih otokih, ležečih ovirah in različnih cestnih podlagah ni pripetila kakšna nova bala. Ob omenjeni četverici sta z istim časom Nizozemsko zapustila še Sepp Kuss in Sam Oomen.

Kar je dobro za navadne kolesarje, ni za dirkače

Če je dežela zasvojena s kolesarstvom, predvsem kot prevoznim sredstvom, nato kot rekreacijo in šele nato tudi športno tekmovalno, to prinaša obsežno kolesarsko infrastrukturo, ki pa mogoče ni najprimernejša za samo dirkanje. Alejandro Valverde, okoli katerega se vrti letošnja Dirka po Španiji, saj se 42-letnik dokončno poslavlja od tekmovanj, se za špansko televizijo skorajda ni mogel več zadrževati.

"Raje bi šel najprej pod prho, preden bi se razgovoril o današnji etapi ...

Trasa. Ne me j***!

Če bi spregovoril, kaj si mislim ...

Raje ne bom govoril, ker se bom razjezil. K sreči neverjetno obvladamo kolo.

Ampak dobro. To smo prestali, gremo zdaj v Španijo."

Najvišjo ceno cestnega pohištva med Utrechtom in Bredo je na koncu s pretresom možganov plačal Michael Woods. Kanadski veteran je bil kapetan ekipe Israel Premier Tech in je ob morebitnih etapnih podvigih meril na najmanj deseterico, s čimer bi pomembno pomagal pri boju Izraelcev za obstanek v svetovni seriji.

Roglič: Videli bomo, kdo so pravi kandidati za skupno zmago

Preostalih 180 kolesarjev je odletelo iz Nizozemske, med njimi tudi vodilni v klubu kapetanov. "Bomo videli že v prihodnjem tednu, ko se bodo začele težje etape. Imamo 6. etapo, nato končamo z dvema težkima vzponoma, ko bomo že videli, kdo so pravi kandidati za skupno razvrstitev. Še posebej pa po vožnji na čas," je trikratni zaporedni zmagovalec Vuelte poudaril, da se bodo karte kapetanov razkrile med 6. in 10. etapo.

Takrat se bo videla tudi Rogličeva moč, saj navsezadnje je največ vprašanj med kapetani prav o pravi pripravljenosti slovenskega šampiona. Njegov stalni športni direktor Grischa Niermann je v Bredi zatrdil, da se bo zasavski orel resnično lahko boril za rekordno četrto zaporedno zmago.

"Primož res ni 100-odstoten in ni imel optimalne priprave na dirko, kar ni skrivnost. Vendar je tukaj in sem ni prišel, da bi bil zadnji. Tukaj smo, da se borimo za zmago," je jasen Nemec iz prvega spremljevalnega vozila Jumba Visme.

Torkova špička v cilj: 1 km z osmimi odstotki

Pred nizozemsko ekipo in Rogličem je že prva taktična dilema, kako se lotiti prve etape v Baskiji. Iz Nizozemske se je kolesarska karavana namreč preselila na severovzhod Španije, kjer jih čakata dve baskovski etapi s sicer ne preveč ekstremnimi nakloni.

A torkova 4. etapa Vitoria–Gasteiz–Laguardia (152,5 km z 2215 višinskimi metri) prinaša razgiban zaključek. 15 km pred ciljem je vrh gorskega cilja Herrera, sledita spust in nato zaključek v slikovitem mestecu, ki v zadnjem kilometru prinaša osemodstotni naklon do ciljne črte.

Na papirju idealna etapa za Rogliča, a tudi za svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa (QuickStep AlphaVinyl) ali pa za mladega Ethana Hayterja (Ineos Grenadiers). Bodo vodilne tri ekipe, katerih kapetani so po uspešnem ekipnem kronometru v razmiku vsega 14 sekund, sodelovale in nadzorovale beg ter skušale pripraviti teren za svoje adute za etapno zmago?

"V resnici ne potrebujem rdeče majice pred Madridom," se je v Bredi šalil Roglič in morebiti nakazal, da se Jumbo Visma ne bo naprezal do prvega kategoriziranega ciljnega vzpona.

Gorski zaključki etap v četrtek, soboto in nedeljo

Po drugi strani se v četrtek s 6. etapo iz Baskije zavije v Kantabrijo, ki prinaša prvi pravi gorski etapni zaključek z vzponom 1. kategorije na Pico Jano (12,6 km s 6,5 %, maksimum 12 %). Zatem se v soboto in nedeljo v Asturiji gre na nova dva ciljna vzpona 1. kategorije: 8. etapa se konča na Collau Fancuaya (9 km z 10,1 %, maksimum 19 %) in 9. etapa na Les Praeres (3,9 km z 12,9 %, maksimum 24 %).

Številne analize in napovedi izpostavljajo, da v naslednjih dveh tednih ni več tako ekstremnih naklonov, kar naj bi bila voda na plin drugega papirnatega favorita. Remco Evenepoel tudi v zdajšnji izboljšani klančarski izvedbi po lastnih besedah namreč ostaja previden pred nečloveškimi klančinami Španije.

Rdeča majica mamljiva nagrada za ubežnike

Bi moral Roglič na omenjenih zaključkih navkreber že v napad? Povečevanje prednosti pred mladim Belgijcem tudi s pomočjo odbitnih sekund je znana Rogličeva taktika, s katero je navsezadnje na La Vuelti 20 dobil dvoboj z Richardom Carapazom.

Po drugi strani so razlike v skupnem seštevku majhne in obstaja veliko kandidatov in možnosti, da rdečo majico, vsaj za nekaj dni, prevzame kakšen izmed podjetnih ubežnikov. 77. kolesarska Dirka po Španiji se torej šele zares začenja, z razgibanimi in nato čisto pravimi gorskimi etapami, kjer bo tudi veliko več dirkanja in tekmovalnega dogajanja na cesti.