Kot piše v utemeljitvi, Lorber, ki je 42 let delal v Posavskem muzeju Brežice, prejme nagrado za izjemno inovativnost, iznajdljivost, spretnost in kakovost pri skrbi za dediščino.

Do leta 1982 se je ukvarjal s konserviranjem arheološkega keramičnega gradiva. S strokovnimi znanji, ki jih je pridobil sredi 80. let minulega stoletja, pa je poleg sodelavcev Narodnega muzeja postal vodilni konservator-restavrator za arheološko železo na Slovenskem.

Konserviral in restavriral je arheološko gradivo tako za Posavski muzej Brežice kot za mnoge druge ustanove ter izdelal številne izjemno zahtevne kopije arheološkega gradiva ter mnoge izvirne spominke. Bil je tudi mentor številnim konservatorjem in restavratorjem doma in v tujini.

Z iznajdljivostjo in spretnostjo je izdelal lastno opremo za konservatorsko-restavratorsko delavnico, ki jo je samostojno vzpostavil pod okriljem Posavskega muzeja Brežice. Ves čas je sodeloval tudi pri izvajanju obrazstavnih programov, delavnic za različne ciljne skupine. Uradno službeno pot je končal lani, a ostaja zvest sodelavec in podpornik muzeja in stroke, piše v utemeljitvi.

O nagrajencih je odločala komisija v sestavi Eva Ilec (predsednica), Jernej Hudolin, Emina Frljak Gašparović, Lucija Močnik Ramovš, Jasna Malešič, Špela Govže, Ajda Mladenovič, Martina Obid Mlakar in Tina Buh.

Tri priznanja za enkratne dosežke
Na današnji podelitvi nagrad v Narodni galeriji je društvo podelilo tudi tri priznanja za enkratne dosežke in prispevke pri ohranjanju kulturne dediščine ter predstavljanju in popularizaciji konservatorsko-restavratorske stroke. Oddelek za štafelajno slikarstvo Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je priznanje prejel za konservatorsko-restavratorske posege na orgelskih slikah Vittoreja Carpaccia Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju ter na oltarni sliki Benedetta Carpaccia Marija med svetnikoma iz koprske stolnice. Kot piše v utemeljitvi, je uspešna izvedba projekta Carpaccio konservatorsko-restavratorski dosežek slovenske stroke tudi v mednarodnem merilu, referenca, ki dokazuje, da so slovenski strokovnjaki sposobni dobro varovati likovna dela, ki jih štejemo v svetovno dediščino.

Komisija je priznanje podelila Jožetu Drešarju iz podjetja GNOM za konservatorsko-restavratorske posege na zvoniku in na kipu nadangela Mihaela z vrha zvonika cerkve sv. Jurija v Piranu, ki spadajo med najzahtevnejše uspešno izpeljane strokovne naloge.

Zadnje priznanje za enkratne dosežke je prejelo Restavratorstvo Kavčič za konservatorsko-restavratorske posege na oltarjih in prižnici v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu, ki so bili izvedeni po najvišjih standardih stroke.

Častno članstvo Društva restavratorjev Slovenije sta prejela Žiga Šmit za naravoslovne raziskave na področju premične kulturne dediščine ter Janez Novak za inovativne rešitve in tehnično podporo pri konservatorsko-restavratorskih projektih.