Največje poplave

Ob velikih poplavah, ki so v dneh od 3. do 6. avgusta prizadele Slovenijo, se lahko vprašamo, kaj poplave sploh so in katere so bile največje poplave vseh časov in po vsem svetu. So poplave le nesreča?

Vesoljni potop

Poplava je »razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini« (SSKJ, Fran). Po tej razlagi nič zelo strašnega. Zato razločimo še pojma poplava in povodenj. »Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj ujma, ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice.« (Wikipedija) To je pa že huje. Za največjo povodenj vseh časov velja vesoljni potop, opisan v Svetem pismu. »In potop je bil na zemlji štirideset dni. Vode so narasle in vzdignile ladjo, tako da je splavala nad zemljo. Vode so se dvignile in zelo narasle na zemlji, ladja pa je plavala na vodi. Vode so čedalje huje naraščale na zemlji in pokrile vse visoke gore, kar jih je pod vsem nebom. Vzdignile so se za petnajst komolcev nad vrhove in pokrile gore. Tako je preminilo vse meso, ki se je gibalo po zemlji: ptice, živina, zveri in vsa drobna bitja, ki mrgolijo po zemlji, in vsi ljudje. Pomrlo je vse, kar je imelo v nosnicah dih življenja in je živelo na kopnem. Iztrebil je s površja zemlje vse, kar živi: ljudi in živino, laznino in ptice neba; iztrebljeni so bili z zemlje. Ostali so samo Noe in tisti, ki so bili z njim v ladji. Vode so naraščale na zemlji sto petdeset dni.« (1 Mz 7,17-7,24) Ima ta biblični mit tudi kako realno osnovo? Romunski religiolog Mircea Eliade meni, da bi bilo »nespametno razlagati tako razširjen mit s pojavi, o katerih nismo našli nobenega geološkega sledu«. Mit o vesoljnem potopu razlaga kot skupno simbolno strukturo ljudstev, ki ima očiščevalno razsežnost. Glavna vzroka za potop sta skoraj vselej človeški grehi in opešanost sveta. Če bi to razlago aktualizirali, bi lahko domnevali, da so od človeka povzročene podnebne spremembe dosegle tako stopnjo grešnosti, da bi se človeštvo očistilo le v novem vesoljnem potopu. Bog ne daj!

Koristnost poplav

Poplave dojemamo kot naravno nesrečo, vendar so lahko tudi koristne. »Poplave imajo veliko slabih vplivov na poselitev ljudi in gospodarsko dejavnost. Vendar pa lahko poplave, zlasti pogostejše in manjše, prinesejo tudi veliko prednosti, kot so npr.: polnitev podtalnice, večja rodovitnost tal, zemlji prinašajo manjkajoča hranila. Poplavne vode so tudi ključnega pomena za nekatere ekosisteme, saj zagotavljajo napolnitev vodnih virov, zlasti v sušnih in polsušnih regijah, kjer so padavine čez vse leto neenakomerno porazdeljene. Sladkovodne poplave imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rečnih ekosistemov in so ključni dejavnik pri ohranjanju biotske raznovrstnosti poplavnih ravnic. Tako so npr. nekatere vrste rib odvisne od poplav zaradi naplavljanja votlih ostankov lesa, saj jim ti nudijo učinkovito skrivališče, po drugi strani pa ribam poplave ponujajo ugodne pogoje za drstenje, drugim vrstam organizmov pa zagotavljajo zatočišče, vir hrane in življenjski prostor (habitat) ter pripomorejo k 'prevladi' nativnih vrst nad tujimi, invazivnimi vrstami. Poleg naštetega poplave naplavljajo prst in drugi material na rečne delte in priobalna močvirja ter tako zagotavljajo njihovo ohranjanje. Upravljanje poplavnih območij je eden od ukrepov za obnovo nekega območja, tj. vrnitev nekega ekosistema v prejšnje naravno stanje, in pripomorejo k odkritju novih znanstvenih spoznanj na področju učinka poplav. Znana primera tega sta območji ob rekah Kissimmee na Floridi in Rio Grande v Novi Mehiki. Periodične poplave so bile včasih ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij ob rekah Tigris, Evfrat, Nil, Ind, Ganges, Rumena reka …« (Wikipedija, geslo Poplava)

Največje poplave

V slovenski zgodovini beležimo veliko poplav in povodnji, nekatere so bile katastrofalne. A še vedno le skromnega obsega, če jih primerjamo z največjimi poplavami po svetu in če za glavno merilo vzamemo število človeških žrtev. Za največjo velja katastrofalna povodenj »dolge reke« Jangce v osrednji Kitajski leta 1931. Ta naj bi vzela od 2,5 do 3,7 milijona človeških življenj. Na drugem in tretjem mestu pa sta povodnji Rumene reke v letih 1887 in 1938. Prva naj bi terjala od 900 tisoč do dva milijona, druga pa od 500 do 700 tisoč žrtev. In tako naprej. Za primerjavo: od slovenskih poplav je bila po številu smrtnih žrtev največja tista, ki se je zgodila od 4. do 5. junija 1954 v porečju Savinje in je bilo v poplavljenem Celju 11 mrtvih. V primerjavi z največjimi svetovnimi so slovenske povodnji manjšega obsega in pomena. A to je slaba tolažba in nas ne odvezuje od skrbi in dejanj za večjo poplavno varnost. Na usodnost poplav je treba pogledati tudi z vidika prizadetih posameznikov, družin, lokalnih skupnosti … Za vsakega od prizadetih je povodenj velika nesreča.