Pri tem so bolj uspešna tista podjetja, ki so že pred epidemijo dovolj pozornosti posvečala področju družbene odgovornosti in trajnostnega poslovanja.
Kako je na zaposlene vplivala uvedba dela na daljavo in kako uspešna so bila podjetja pri organizaciji takega načina dela?
Čeprav že vrsto let spodbujamo delo na daljavo, je ta oblika dela v podjetja doslej prihajala zelo počasi. Epidemija pa je čez noč vse postavila na glavo. Podjetja in organizacije so morala uvesti delo na daljavo. Tehnično so to večinoma izpeljala zadovoljivo, vprašanje pa je, ali je temu sledila tudi organizacijska kultura in način vodenja. Zaposleni so bili pogosto prepuščeni sami sebi, kar je na njih različno vplivalo - od navdušenja do stisk. Ta vpliv je bil odvisen od več dejavnikov: skrbstvenih obveznosti, podpore sodelavcev, podpore vodij, osebne socialne mreže, pa tudi od psihične kondicije vsakega posameznika. Večina podjetij je delo na daljavo razumela kot začasen ukrep, zato temu niso posvečala dovolj pozornosti. Zaposlenim niso nudila ustrezne podpore in jim niso prisluhnila, kaj si želijo, tako kratkoročno kot dolgoročno. Izziv dela na daljavo bo zato ostal aktualen tudi v obdobju po koncu epidemije. Takrat se bo pokazalo, v kolikšni meri podjetja zaupajo svojim zaposlenim, koliko jih cenijo, upoštevajo njihove želje in potrebe ter kako pomembno jim je počutje zaposlenih.
Se prepletanje poklicnega in zasebnega življenja pozna pri produktivnosti podjetij oz. kakovosti opravljenega dela zaposlenih?
Vsekakor. Koronakriza je dodatno osvetlila izzive, ki jih prinaša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Skrbstvene obveznosti so dodatna obremenitev za zaposlenega, zato jim morajo podjetja pri tem priti naproti. V nasprotnem primeru lahko to vodi v izgorelost in izgubo potencialov zaposlenih. Olajševalna okoliščina ob epidemiji koronavirusa je bila, da se je (tudi poslovni) čas ustavil povsod v svetu in se zmanjševanje produktivnosti zato primerjalno ni toliko poznalo, ker se je znižala v večini ekonomij. Po drugi strani pa imamo delovna mesta, kjer se je obseg dela enormno povečal (npr. skrbstveni poklici, transport, spletna prodaja ipd.). Praviloma gre za najslabše plačana dela. Paradoksalno se je pokazalo, da so dela, ki so ključna za funkcioniranje družbe, najslabše plačana, in obratno.
