Na nadaljnji padec vrednosti evra sta vplivali pesimistična gospodarska napoved za območje z evrom in mogoča popolna zaustavitev dobave ruskega plina v Evropo, ki je trenutno zaradi vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1 močno zmanjšana.

Evro je letos proti dolarju izgubil skoraj 14 odstotkov. Njegova vrednost je začela toniti konec junija, v torek pa sta bili prvič po letu 2002 obe vrednosti izenačeni. Pozneje si je evro nekoliko opomogel, a le začasno, saj je danes doživel nov padec. Vrednost evra se je v zadnjih minutah odbila, tako je bilo na borzi v Frankfurtu za en evro okoli 15.30 treba odšteti 1,0023 dolarja.

Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb, sta razloga za tako stanje najmanj dva. Prvi temelji na tem, da je evropsko gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini in posledično energetske krize v bistveno večjih težavah kot ameriško, drugi razlog pa gre iskati v monetarni politiki. Medtem ko je Fed že večkrat zvišal temeljno obrestno mero, jo bo Evropska centralna banka prvič prihodnji teden, pojasnjuje Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije. "Na ta način trgi odražajo pričakovanja, da bo Fed hitreje dvigoval obresti oz. jih je že, ECB pa pa prvič šele ta mesec, 21 julija."

Pričakovano so vlagatelji svoje naložbe iz evra preselili v dolar, dodaja Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. "Razmerje 1:1 je le številka, ima pa zelo močan psihološki vpliv, sploh če pogledamo, ker dolar paritete z evrom ni dosegel že od leta 2002." Šibkejši evro ima sicer tudi pozitivno plat. "Po drugi strani pa šibkejši evro pomeni večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, evropski izdelki so namreč cenejši, kar pomeni večjo konkurenčnost pri izvozu za evropske države," pravi Pahor. Ivanc k temu dodaja, da se izvoz v ZDA močno povečuje, pa ne le zaradi šibkejšega evra, ampak tudi večjega povpraševanja Američanov, ki izvira iz višje gospodarske rasti.

Po drugi strani pa nižji kot je menjalni tečaj evra, močnejše postanejo druge valute, kot je dolar. Posledično se podraži uvoženo blago v EU, na čelu z energenti, kar še dodatno zvišuje inflacijo.

Okvirna cena za en evro je bila 1,17 dolarja

Skupna evropska valuta je sicer luč sveta ugledala 31. decembra 1998, okvirna cena za en evro pa je bila postavljena pri 1,17 dolarja. Januarja 2000 je vrednost evra padla pod en dolar, rekordno malo pa je bilo za skupno evropsko valuto treba odšteti oktobra 2000, in sicer 0,8230 dolarja. Evro se je začel krepiti dve leti pozneje, ko je postal edino zakonito plačilno sredstvo v območju z evrom, tistega leta pa je bila vrednost valut tudi nazadnje poravnana.
Julija 2008 je svetovna finančno-gospodarska kriza privedla do rekordne vrednosti evra v primerjavi z dolarjem, ko je bilo za en evro treba odšteti 1,6038 dolarja. Leta 2010 je vrednost evra padla pod 1,2 dolarja, leta 2015 pa pod 1,05 dolarja.