Leto volitev

Pride po Pahorju ženska predsednica? To so potencialni kandidati za funkcijo

Polona Krušec
9. 6. 2022, 19.04
Deli članek:

Odkar imamo samostojno državo, Slovenci še nikoli v enem letu nismo šli na volitve tolikokrat kot letos. Spomladanske državnozborske so mimo, čakajo nas še dvoje. Za koga bomo lahko glasovali?

STA
Marta Kos

Novembra se bodo odvile lokalne volitve, še prej, septembra ali oktobra, pa bomo izbirali novega predsednika države. Borutu Pahorju se namreč mandat izteka. 

Pahor zagotovo ne bo več predsednik, saj ne more kandidirati, ker je že opravil dva zaporedna mandata. Lahko pa se za to visoko državno funkcijo poteguje vsak državljan, star vsaj 18 let. Za zdaj kandidature ni napovedal še nihče, a so neuradno med možnimi kandidati Marta Kos, Ljudmila Novak, Nataša Pirc Musar, Gianni Rijavec, Vladimir Prebilič in Miro Cerar. O Marti Kos, podpredsednici Gibanja Svoboda, in Vladimirju Prebiliču, županu Kočevja, se ta hip še najglasneje govori, da se bosta podala v predsedniško tekmo.

Mag. Marta Kos

Ima dolgoletne izkušnje v novinarstvu, komuniciranju in odnosih z javnostmi ter v diplomaciji. Med drugim je bila veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji, Švici, Latviji in Lihtenštajnu, direktorica urada vlade za informiranje in tiskovna predstavnica vlade. Ima tudi svoje podjetje, v katerem usposablja za vodenje in pomaga pri osebni rasti.

Bila je jugoslovanska in slovenska prvakinja ter rekorderka v plavanju. Je pa tudi soavtorica več knjig, med njimi sta Politično komuniciranje ter Države in svet. Širši javnosti je poznan tudi njen brat, Drago Kos, in sicer po funkciji prvega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Uradno še ni potrdila, ali bo kandidirala, a je v enem od svojih novejših intervjujev, za revijo Jana, povedala, da razmišlja o tem, vendar mora »dobro razmisliti, kako bi kandidatura za predsednico države vplivala na najino zasebno življenje. Ker če kandidiram in bom izvoljena, bo to za naju pomenilo ločeno življenje.« Lani se je namreč, potem ko se je pred leti razvezala od svojega prvega soproga, poročila s Švicarjem Henrijem Gétazom, generalnim sekretarjem Evropskega združenja za prosto trgovino.

Primož Lavre
Vladimir Prebilič

Dr. Vladimir Prebilič

Je nepoklicni župan Kočevja že tretji mandat, sicer pa izredni profesor obramboslovja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Iz krogov v njegovi bližini je prišla informacija, da naj bi ga zanimala predsedniška funkcija. Sicer ne prihaja iz strankarskih vrst, kandidiral pa naj bi s podpisi volivcev. Po poročanju nekaterih medijev naj bi njegovo kandidaturo podpiral klub neodvisnih županj in županov, ki so ga ustanovili januarja letos. V svoji občini je zelo priljubljen in prepoznan kot uspešen, z vidnimi rezultati.

V svoji bogati karieri je Prebilič že aktivno deloval v državni politiki. V letih 2006–2008 je bil osebni svetovalec predsednika stranke SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, med letoma 2008 in 2011 pa je bil svetovalec predsednika republike dr. Danila Türka za področje domoljubja in veteranskih organizacij. Ob delu je družinski človek – mož in oče dveh hčera. V prostem času pa je strasten zbiralec in bralec stripov.

Sašo Švigelj
Ljudmila Novak

Ljudmila Novak

Je poslanka Evropskega parlamenta, ki na lestvici najbolj priljubljenih politikov že dolgo vztraja na najvišjih mestih. V tem oziru najbrž ni nenavadno, da jo mnogi spodbujajo h kandidaturi za predsednico države. Kandidirala je že na volitvah leta 2017, ko je napovedala, da bo v primeru zmage Slovenijo spravila med 15 najuspešnejših držav na svetu. Takrat je prejela malo več kot 54 tisoč glasov, kar je bil četrti najboljši rezultat, za Borutom Pahorjem, Marjanom Šarcem in Romano Tomc.

Na vprašanja medijev, ali bo kandidirala tudi tokrat, še ni odgovorila z jasnim odgovorom. »Če bi poslušala ljudi in podlegla njihovemu prigovarjanju, bi že zdavnaj rekla da, vendar se zavedam, da ta odločitev ne sme sloneti na 'pritisku' okolice,« je pojasnila in sklenila, da bo odločitev, takoj ko jo sprejme, seveda delila tudi z javnostjo. Je poročena, ima tri otroke, tudi vnuke. Zelo rada čas preživlja z njimi in na vrtu.

V intervjuju za naš časnik je lani povedala, da si želi žensko predsednico države. »Imamo veliko sposobnih predstavnic nežnejšega spola. Verjamem, da bi bile nekatere ženske, ki so se izkazale že v drugih vlogah, zelo dobre za to funkcijo,« je izjavila.

Sašo Švigelj
Nataša Pirc Musar

Nataša Pirc Musar

Širša javnost jo je spoznala v 90. letih kot novinarko in voditeljico osrednje informativne oddaje TV Dnevnik na prvem programu nacionalne televizije, kasneje v enaki vlogi tudi na eni od komercialnih televizijskih postaj. Leta 2001 se je od zaslonov poslovila in zaplula v korporativno komuniciranje. Sledila je zaposlitev na vrhovnem sodišču, kjer je zasedla mesto direktorice Centra za izobraževanje in informiranje.

Od julija 2004 je bila pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, od 2005 pa je opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. Oktobra 2009 je Nataša Pirc Musar postala še podpredsednica Skupnega nadzornega organa za Europol, marca 2013 pa je bila izvoljena za predsednico tega organa.

Leta 2014 je ustanovila pravno pisarno Odvetniško družbo Pirc Musar in pri Odvetniški zbornici Slovenije zaprisegla kot odvetnica. Dve leti kasneje je postala predsednica Rdečega križa Slovenije, a je s te funkcije kmalu odstopila. Je strastna motoristka, rada igra bovling, veseli jo popotniško fotografiranje in lokostrelstvo. S soprogom Alešem imata sina.

Sašo Švigelj
Miro Cerar

Miro Cerar mlajši

Ugledni pravnik, ki je bil večkrat izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, prav tako večkrat za najvplivnejšega slovenskega pravnega strokovnjaka, je v politiko vstopil leta 2014, ko je ustanovil Stranko Mira Cerarja (SMC) in bil po zmagi na parlamentarnih volitvah izvoljen za predsednika vlade. Med letoma 2014 in 2018 je vodil vlado, od takrat do leta 2020 pa je bil podpredsednik vlade in zunanji minister Republike Slovenije. Leta 2019 je izstopil iz politike, in sicer po tem, ko je na volitvah za slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu maja 2019 SMC zbrala le 1,6 odstotka glasov.

Kmalu zatem je Cerar razpisal volilni kongres svoje strankje ter sporočil, da ne bo znova kandidiral za funkcijo njenega predsednika. Na kongresu je za to vlogo podprl Zdravka Počivalška, ki je po izvolitvi prevzel vodenje SMC, člani kongresa pa so Cerarja imenovali za častnega predsednika stranke. Leto kasneje se je Cerar iz politike povsem umaknil. Zaradi nestrinjanja z delovanjem SMC pod vodstvom Počivalška je namreč izstopil iz stranke. Vrnil je tudi poslanski mandat.

V mladosti je bil športnik; preizkušal se je predvsem v gimnastiki, nogometu in košarki. Zadnja leta je umaknjen iz javnega življenja. Da namerava kandidirati za predsednika, so za zdaj le govorice. Je dvakrat ločen, s svojo aktualno partnerico, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, pa je leta 2019 dobil tretjega otroka, hčerko Majo.

Primož Lavre
Gianni Rijavec

Gianni Rijavec

Gianni Rijavec, pevec in skladatelj zabavne glasbe ter ustanovitelj fundacije Beli golob, je pred nekaj meseci naznanil, da resno razmišlja o predsedniški kandidaturi. Ob vprašanju novinarjev, ko so želeli preveriti, ali se je za potezo dokončno odločil ali ne, je dejal samo: »Nikoli ne reci nikoli. To je moj odgovor. V politiki sem že bil, sicer na najnižji stopnji; bil sem namreč predsednik krajevne skupnosti, in to je politična funkcija.« 

Izpostavil je, da mora biti človek na takem položaju moder in pomirjujoč. Predsedniške funkcije sicer ne vidi kot samo predstavniške. »Če bi postal predsednik, bi najprej sklical vse vpletene, jih povabil na pogovor. Moje vprašanje na tem sestanku bi bilo zelo preprosto: ali smo za Slovenijo in slovenstvo ali ne?! Če smo za, potem se pogovarjamo naprej, sicer ni skupne poti in se ta država lahko imenuje tudi kako drugače! Opozoril bi jih na 3. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe,« je poudaril.