V domu kulture v Rušah so danes pripravili strokovni posvet z naslovom Infrastruktura za razvoj outdoor turizma na Mariborskem in Hočkem Pohorju ter Arehu. V prvem delu dogodka, ki je potekal v organizaciji Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, Mestne občine Maribor, Občine Hoče-Slivnica in Občine Ruše, so predstavili aktivnosti na področju infrastrukture, ki se odvijajo na Pohorju, nato pa je sledila okrogla miza z naslovom: Razvoj outdoor turizma na Pohorju – izzivi in priložnosti. S predstavniki zavoda za varstvo narave, zavoda za gozdove in lastniki zemljišč so iskali načine, kako kolesarske poti umestiti v prostor, s čimer bi kolesarjem ponudili enega največjih bike parkov v tem delu Evrope z legalnimi programi različnih težavnosti. S tem bi celotno območje med Bellevuejem in Arehom postalo vrhunska poletna kolesarska destinacija.
Predstavili so trenutne aktivnosti in načrte za prihodnost
Sodelujoči so iskali odgovor na vprašanje, kako razvijati outdoor turizem na Pohorju, ki bo v ravnovesju med skrbjo za naravo ter potrebami človeka. Destinacija Pohorje ima potencial, da postane top outdoor destinacija 365 dni v letu. Naravne in kulturne znamenitosti in danosti ponujajo nešteto priložnosti za obisk in doživetja v naravi. V želji, da izkoristimo priložnosti, pa lahko hitro prestopimo mejo med varovanjem narave in njenim uničenjem. Uvodoma so bile na posvetu predstavljene trenutne aktivnosti in načrti za prihodnost. Udeleženci so se seznanili s conacijo in umestitvijo vsebin na Mariborskem Pohorju in mobilnostnim vozliščem Bellevue. Prav tako z ureditvijo državne ceste in urbanistično zasnovo koč na Arehu, oskrbo Hočkega Pohorja s pitno vodo v občini Hoče-Slivnica, novostmi na Mariborskem Pohorju in Arehu v luči razvoja in prestrukturiranja celoletnega gorskega turističnega centra za aktivni oddih in outdoor aktivnosti.
Ranko Šmigoc: Na Mariborskem Pohorju bomo morali zagotavljati dogodke skozi celo leto
Direktor javnega podjetja Marprom Ranko Šmigoc je poudaril, da bodo »z novimi produkti, kot so gibalni parki na Arehu, Bellevueju in ob vmesni postaji gondole, gorskimi gokarti ob sedežnici Ruška že novembra letos obogatili ponudbo Pohorja in omogočili domačim in tujim zimskim turistom 5-zvezdično doživetje«. Marprom sicer upravlja z žičniškimi napravami in smučišči, ki se razprostirajo na zemljiščih glede katerih imajo sklenjenih več kot 110 pogodb o služnostih. “Takšne stvari v tujini urejajo ob izgradnji športih centrov. Konsolidacija zemljišč je vedno osnova za to, da se kasnejša vlaganja lahko opravljajo čim bolj enostavno. V tem sicer ne vidimo ključne težave, bi pa morali na tem področju skrbeti za konsolidacijo, ki bo omogočala lažje upravljanje. Kot izziv vidimo prilaganje podnebnim spremembam. Jasno je, da zimski turizem ne bo predstavljal gonilne sile, zato nas čaka izziv s projektom 365. To pomeni, da bomo morali na Mariborskem Pohorju zagotavljati dogodke skozi celo leto in poskrbeti, da se bodo projekti za zimsko in poletno sezono zlivali v celovito ponudbo, ki jo potrebujemo za domače in tuje obiskovalce.”
Načrtujejo nadgradnjo krožnih kolesarskih povezav
Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, ki se pojavlja v vlogi koordinatorja Partnerstva za Pohorje, je predstavila aktivnosti, vezane na promocijo destinacije, razvoj kolesarskega turizma in razvoj urbane opreme ter načrtovanega regijskega parka. V prvi fazi so označili 240 kilometrov krožnih kolesarskih povezav na ovršju Pohorja med Bellevuejem, Arehom, Tremi kralji, Roglo, Lovrencem na Pohorju, Ribnico na Pohorju in Kopami. “V letošnjem letu načrtujemo nadgradnjo teh povezav. Označili bomo poti z ovršja, torej od Bellevueja proti Mariboru, od Areha proti Rušam, od Treh kraljev proti Slovenski Bistrici in podobno. V celotnem delu, med Mariborom in Muto, bomo povezali tudi Kozjak, s čimer bomo vzpostavili povezavo med dolino in krožnimi povezavami na ovršju. V glavnem bo šlo za označitev gozdnih cest in maloprometnih lokalnih cest in javnih poti,” je pojasnil direktor RRA Podravje – Maribor Uroš Rozman. Dodaja, da ga veseli, da se ponudniki vedno bolj množično povezujejo v Partnerstvo za Pohorje. Vanj je vključenih že 40 ponudnikov. “Trudimo se, da s promocijskimi aktivnostmi, kot so ambasador blagovne znamke Pohorje Slovenija Filip Flisar, objave na spletu, sodelovanje na sejmih, destinacijo čim bolje predstavimo tudi v tujini. Pogovarjamo se, da bi pri vseh ponudnikih na območju Pohorja vzpostavili infocentre, kjer bo predstavljena ponudba Pohorja. Ponosni smo tudi na to, da se je začela na Pohorju urejati enotna urbana oprema.”
“Ne sme se zgoditi, da gre nekdo poleti na Mariborsko Pohorje in ne more v miru spiti kave, soka ali česa drugega”
Filip Flisar, ambasador blagovne znamke Pohorje Slovenija, je vesel, da so mu zaupali to vlogo, saj je, kot pravi, na Pohorju “gor zrasto”, tam je začel in končal svojo kariero. “Veliko vem o Pohorju, vem tudi, kaj se dogaja v tujini. Vesel sem, da bom v neki najboljši luči predstavljal naš lepi breg, da pride na raven, ki so jo zasluži. Velikokrat je pomembno že to, da v naše okolje prenesemo dobre prakse iz tujine. To, da stopimo skupaj, je v tem trenutku najpomembnejše.” Dodaja, da je na Pohorju potrebno še marsikaj narediti na področju gostinske ponudbe. “Pripeljati gosta je ena stvar, ta gost pa bo v enem trenutku postal žejen in lačen. Mislim, da Pohorje potrebuje več složnosti med vsemi kočami. Ne sme se zgoditi, da gre nekdo poleti na Mariborsko Pohorje in ne more v miru spiti kave, soka ali česa drugega.”
Župan Arsenovič stavi na dobre hotele
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je povedal, da je so v zadnjih letih v Pohorje vložili 17,5 milijona evrov, v tem trenutku pa se gradita dve veliki napravi; vmesna postaja gondole in sedežnica Ruška ter outdoor centri. “Poleg tega nam je uspelo leta 2020 sprejeti strategijo razvoja Pohorja, prej je bilo vse razdrobljeno in ni bilo nobene sinergije med deležniki. Nato smo v Partnerstvo za Pohorje povezali 19 občin in 30 deležnikov, s čimer imamo bistveno večjo moč, ko se pogovarjamo z ministrstvi o delitvi sredstev. To je najpomembnejša stvar, da gremo skupaj na to pot naprej. Pred nami je ogromno izzivov, ne samo glede narave in našega sobivanja s Pohorjem. Če želimo ohraniti ljudi na kmetijah, ustaviti beg možganov iz regije, potrebujemo tudi dobre produkte z višjo dodano vrednostjo. Zato potrebujemo nove hotele z bolj smelimi in večjimi upravljavci. Arena je bila dolgo zaprta, Habakuk je prenovljen, dogajajo se investicije na Pohorju. Na zadnjem razpisu, ki zagotavlja evropska sredstva za novogradnje ali sanacije, je Maribor dobil sedem projektov. Vse to nas navdaja z upanjem, da bomo znali naslavljati ne samo tiste goste, ki so že tukaj, ampak da bi gradili tako dobre hotele, da bi si ljudje zaradi njih želeli priti k nam.”
Skušali so odgovoriti na vprašanje, kako razrešiti konflikt med razvojem in skrbjo za naravo
V drugem delu strokovnega posveta je sledila okrogla miza z naslovom »Razvoj outdoor turizma na Pohorju – izzivi in priložnosti. Glavna nit razprave je bila usmerjena v vprašanje, kako razrešiti konflikt med razvojem in skrbjo za naravo. Andrej Grmovšek z Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Maribor je poudaril, da iskanje ravnotežja »ni samo naravovarstveni izziv, ampak tudi družben.«
Na Pohorju je že dlje časa zaznati stihijsko rabo prostora. Različni »uporabniki« prostora dojemajo ta prostor za »svoj«, zato je potrebno vsakodnevno usklajevanje med različnimi pobudami in pričakovanji. Na Zavod za gozdove RS se obračajo tako lastniki kot tudi investitorji, posamezniki in društva. Kako sledijo vsem zahtevam, odgovarja vodja območne enote Maribor, Igor Kopše: »Pobud s terena je vedno več, pri tem moramo biti kot javni zavod vedno v skladu s pravno regulativo. Strinjam se, da v tem delu delujemo konzervativno, svoje osebno mnenje moramo dati na stran, ker moramo vedno upoštevati obstoječo zakonodajo«.
Zakaj prihaja v pohorskih gozdovih do vedno več »kaosa«, pojasnjuje Rok Damijan, vodja gozdnega obrata Lovrenc s podjetja Slovenski državni gozdovi, ki upravljajo z državnimi gozdovi, da je to posledica prepleta različnih funkcij gozda. »Velikokrat pa se soočamo tudi z neupoštevanjem opozoril in navodil, ki jih dajemo v času sečnje,« še dodaja in poziva k osveščanju javnosti o resnosti problematike.
Kako vključitev v različne načrtovalske procese ocenjujejo s strani Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, pojasnjuje predstavnica društva Dragica Harič Šahtler: »Stvari se z leti izboljšujejo, vendar bi si tega želeli več, predvsem, da se lastnike gozdov vključi že v začetni, načrtovalski fazi«.
Kolesarjenje postaja ne samo v svetu, ampak tudi pri nas eden bolj priljubljenih športov. Ob vzpostavitvi sedmih novih kolesarskih povezav na Pohorju je bila želja Partnerstva za Pohorje, da se vzpostavi tudi kolesarska enoslednica med Bike Parki na Pohorju. S kakšnimi izzivi so se pri načrtovanju soočali, pojasnjuje Anže Bizjak s podjetja Alliance ASE: »Ena izmed največjih težav je razpršenost lastnikov, hkrati pa razkorak med zakonodajo in realnim stanjem na terenu«.
Organizatorji današnjega posveta so se zavezali, da se na podlagi današnje razprave pripravi idejna zasnova, ki bi nakazovala rešitve, ki v tem trenutku predstavljajo največje izzive. Zavedati se namreč moramo, da je pomembno, da se v naravi počutimo sproščeno, mirno in varno.
