Tiskani mediji po pojavu spleta in digitalnih družbenih omrežij iščejo poslovne modele, ki bi jim omogočile obstanek tiska na eni in dostop do mladih bralcev, navajenih digitalnih platform, na drugi strani. Številnim je v preteklih letih prodaja padla, izpad dobičkov pa so v več primerih poskusili nadomestiti s poseganjem v odhodke. Tako so novinarske organizacije večkrat opozarjale na obsežna krčenja uredništev, ukinjanje dopisniške mreže in tudi kršitve pravic delavcev, novinarjev, piše novinarka Slovenske tiskovne agencije Polona Šega.
Nekoč so imeli novinarji v lasti medije
Po ugotovitvah Marka Milosavljevića z ljubljanske fakultete za družbene vede so v sodobnem času, denimo, odpuščanja, padci naklade in prihodkov ter ukinjanja dopisništev sicer univerzalni vzorci povsod po svetu. Za Slovenijo je medtem značilna faza, ko je bilo lastništvo osrednjih časopisov v rokah delavcev. Zapletlo se je šele, ko so zaposleni prodali svoje delnice. Žrtve tega privatizacijskega procesa pa so nove generacije novinarjev.
Prav tako je za našo državo po njegovem pojasnilu značilno, da lastniki časopisov v veliki večini niso strateški. Ukvarjajo se z drugimi panogami, medije pa uporabljajo kot orodje za dosego drugih interesov. Ne nazadnje je v svojih javnih nastopih kritičen tudi do sklada za pluralizacijo medijev, ki sredstva po njegovem mnenju dodeljuje dvomljivim avtorjem in dvomljivim vsebinam.
Kapital si novinarje v kontekstu zatona časopisne industrije podreja tako, kot si podreja delavce nasploh, torej s tržno logiko, pa trdi Branko Bembič iz Centra za proučevanje organizacij in človeških virov na omenjeni fakulteti, ki je skupaj z Igorjem Vobičem avtor razprave Koalicije preživetja v obdobju zatona časopisne industrije. V študiji primera družbe Dnevnik razkrivata proletarizacijo novinarjev.
Čeprav se je sindikat dejavno lotil organizacije vseh delavcev, ti niso nastopili kot enotna sila v razrednih bojih, ugotavljata. Menedžment je stopnjevanje konkurenčnih pritiskov v okoliščinah zatona časopisne industrije prevalil na zaposlene in jih hkrati izrabil za sklepanje koalicije preživetja, s katero je nevtraliziral razredno nasprotje in si ob postopnem ugašanju časopisnega podjetja zagotovil nadaljnjo akumulacijo. Delavci so po njunem opažanju privolili v nižje plače in slabše delovne razmere.
Ministrstvo napoveduje rešitve
Kako je na Delu?
V osrednjih časopisih v Sloveniji, ki so vsi v zasebni lasti, je kolektivno urejanje pravic iz dela skozi podjetniške kolektivne pogodbe vse težje, novinarji so preobremenjeni, plače pa se že od leta 2009 ne usklajujejo z inflacijo, je razložila predsednica Sindikata novinarjev Dela Andreja Žibret Ifko. Terenskega dela je po njenem opozorilu vse manj, zategovanja pasu pa vse več. Začetniki so prepuščeni sami sebi in nimajo mentorja, ki bi jih uvajal v delo. Delodajalcev pa ne skrbi, da novinarji zapuščajo novinarski poklic, je kritična pred 3. majem, svetovnim dnevom svobode medijev. O odhajanju novinarjev z Dela govorijo tudi podatki Sindikata novinarjev Slovenije (SNS). Medtem ko jih je leta 2017 na novinarskih delovnih mestih delalo 146, jih je bilo štiri leta pozneje takšnih 19 manj. A Delo ni edino. Tudi v drugih tiskanih medijih so v zadnjih letih ugotovili bodisi krčenje števila zaposlenih bodisi precejšnjo fluktuacijo.
V časopisni hiši Delo pravijo, da je njihova ključna vrednost "ustvarjanje kakovostne in verodostojne vsebine". "Ter profesionalno delo naših novinarjev – ne glede ne to, na kateri platformi objavljamo te vsebine." Delo še vedno največ prihodkov ustvari iz prodanih tiskanih naklad, a prihaja do neprestanih sprememb bralnih navad in močnega vpliva digitalizacije na medijsko industrijo. "Zato na Delu že vrsto let krepimo digitalne platforme in se usmerjamo v filozofijo ustvarjanja vsebin 'digital-first', kar je proces, ki se z leta v leto nadgrajuje".
Leto 2022 je bilo po njihovem mnenju za založnike tiskanih medijev prelomno, saj so se močno zvišale cene papirja in drugih energentov, ki vplivajo na tiskanje časopisov, zato so morali v Delu svoje poslovanje sproti optimizirati. V zadnjih mesecih so že prilagodili določene tiskane izdaje, vsebine iz določenih prilog so prenesli v druge nosilne edicije in na splet, še bolj se usmerjajo v krepitev digitalnih kanalov.
Tudi na področju prodaje so se usmerili v celovito ponudbo paketov, v katerih so vključene vsebine tako v tisku kot v digitalni obliki, in to nameravajo krepiti še naprej.
"Popolne ukinitve nosilnih tiskanih izdaj ne načrtujemo," pravijo v Delu in dodajajo, da se strateško osredinjajo na ključne blagovne znamke, ki ustvarjajo dodano vrednost.
Podatkov o prihodkih in stroških, povezanih s tiskanimi izdajami, ne razkrivajo, saj da je to zadeva internega poslovanja.
Družba Delo – ki med drugim izdaja dnevnika Delo in Slovenske novice s prilogami, tednika Nedelo in Nedeljske novice ter reviji Suzy in Ona Plus – je v letu 2021, za katero je zadnje objavljeno letno poročilo, ustvarila 27,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov manj kot leta 2020. Družba je imela okoli 619.000 evrov čistega dobička, kar je dobra polovica manj kot leto prej. Pri tem opozarjajo, da je rezultat težko primerjati, saj se je z letom 2021 dejavnost tiskarne oddelila v posebno družbo Tiskarsko središče. Ocenili so, da so načrt uresničili in ga celo nekoliko presegli tako pri prihodkih iz naklade kot pri prihodkih iz trženja oglasnega prostora.
Kako je na Dnevniku?
Družba Dnevnik se je na področju tiskanih izdaj lani spopadala s povečanjem stroškov tako na področju tiska, med drugim zaradi višjih cen papirja, priprave tiskovin in energentov, kot tudi na področju distribucije, raznosa in priprave edicij, so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.
Nabavna cena papirja se je lani glede na predlani povečala tudi za več kot 100 odstotkov. Cene storitve tiska so se povečale tudi do 25 odstotkov. Pri distribuciji so se cene poštnih storitev januarja letos glede na december lani v povprečju zvišale za 16 odstotkov, obstajajo pa zahteve tudi za zelo veliko povišanje cen jutranjega raznosa edicij v letu 2023. Skupni stroški raznosa, tiska in priprave so se v letu 2022 glede na leto 2021 zvišali za več kot 15 odstotkov.
Prodane naklade Dnevnikovih fizičnih edicij so se v letu 2022 znižale povprečno za sedem odstotkov, znižali so se tudi prihodki od prodaje posameznih fizičnih edicij. Približno enak padec števila naklad načrtujejo tudi za leto 2023. Na drugi strani pa iz naslova digitalnih edicij načrtujejo 10-odstotno rast, kar bi bilo enako kot v letu 2022.
V prihodnje načrtujejo dodatne dejavnosti in razvoj medijev na digitalnem področju, za katere so prepričani, da jih bodo njihovi bralci sprejeli kot dodano vrednost in tako še večkrat obiskali njihova spletna mesta. "O popolni ukinitvi tiskanih izdaj ne razmišljamo," so zatrdili tudi v Dnevniku.
Družba Dnevnik – ki izdaja dnevni časopis Dnevnik s prilogami, tednik Nedeljski tednik in revijo Razvedrilo – je imela leta 2021 14,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2,75 odstotka manj kot leto prej. Čisti dobiček se je glede na leto prej skoraj podvojil, na 1,3 milijona evrov.
Kako je na Večeru?
Družbi Večer mediji, ki med drugim izdaja dnevnik Večer, so se stroški tiska ob upoštevanju enakega obsega lani glede na predlani povečali v povprečju za 43 odstotkov, glede na leto 2020 pa za 83 odstotkov. Dodatne podražitve so bile tudi letos. V napovedih za naprej so previdni, upajo pa, da dodatnih cenovnih šokov ne bo. Stroški jutranje distribucije, ki jo izvaja posebno podjetje, so se lani glede na predlani povečali za 10,5 odstotka, v primerjavi z letom 2020 pa za 23,5 odstotka. V letu 2023 se je cena distribucije dodatno povečala za 23,8 odstotka, so povedali februarja. Strošek distribucije v celoti se je lani glede na leto 2020 povečal za 52,9 odstotka.
Ob tem pričakujejo tudi zvišanje cen poštnih storitev, kjer je bil že napovedan več kot 40-odstotni dvig cen oz. primerno zmanjšanje popusta, ki ga imajo časopisi pri pošti. Ob tem so se stroški ekspedita povečali za več kot 300 odstotkov.
"Omenjeni stroški predstavljajo dvig stroškov v vrednosti več kot 11 odstotkov celotnih prihodkov podjetja, kar je v naši industriji, ki ima nizko maržo, nevzdržno na dolgi rok, še posebej ob negativnih trendih tiskanih naročnin, ki se zaradi nadaljevanja draginje v letu 2023 nadaljujejo," so povedali.
V letu 2022 so se spopadali tudi z večjim upadom naročnikov, menijo, da zaradi splošne draginje. "Ker izhajamo iz regije, ki ni tako premožna kot osrednjeslovenska, so bili ti upadi in pritiski na cene še toliko večji. Čeprav smo v letu 2020 rasli pri tiskanih naročninah in v letu 2021 ohranili stabilno prodajo, smo imeli v letu 2022 največji odliv naročnikov po letu 2015," so povedali.
O morebitnem poudarku na digitalnih vsebinah ter zmanjševanju tiskanih naklad in vsebinski prilagoditvi tiskanih izdaj pravijo, da je Večer že leta 2020 sprejel strategijo, ki "planira fokus na digitalu, z branjenjem tiska, ki je za nas ključen, za ohranjanje novinarskih in drugih delovnih mest". Pri digitalnih vsebinah se osredinjajo predvsem na lokalne in notranjepolitične vsebine, dodajajo. "Pravilnost tega fokusa se kaže tudi v konverzijah in številkah naročnin, kjer so omenjene teme daleč najmočnejše. V sklopu fokusa na digital smo na Večeru tudi planirali in izvedli oz. v določenem delu še izvajamo večje investicije, povezane tako s tehnološko informatizacijo družbe kot tudi s kadri," pravijo.
Tiskano izdajo bodo letos vsebinsko prenovili in skrčili, saj jih v to silijo stroški. "Krčenje bomo izkoristili za celovitejšo prenovo vsebin, saj nas v spremembe usmerjajo ne samo višji stroški, ampak tudi spremenjene potrebe bralcev," so dejali in spomnili, da bo to že četrta vsebinska in oblikovna nadgradnja Večera v zadnjih osmih letih.
O popolni ukinitvi tiskanih izdaj tudi v Večeru ne razmišljajo. "Tisk je za nas ključen in še vedno ustvarja večino naročniških prihodkov," pravijo in dodajajo, da bi, čeprav število digitalnih naročnikov raste, morali v primeru ukinitve tiskane izdaje drastično skrčiti število novinarjev in zunanjih avtorjev.
Družba Večer mediji je imela leta 2021 2,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in okoli 97.000 evrov čistega dobička.
Problem tiskanih medijev tudi na evropski ravni
Problem tiskanih medijev je zelo pereč v evropskem prostoru, je za Slovensko tiskovno agencijo potrdila direktorica Evropske zveze novinarjev (European Federation of Journalists – EFJ) Renate Schroeder. Prav zato je zveza po njenih navedbah skupaj s partnerji 1. februarja začela projekt Lokalni mediji za demokracijo, ki ga podpira Evropska unija in bo trajal leto in pol. V tem okviru bodo lokalnim in regionalnim medijem ter medijem v posameznih skupnostih na območjih z omejenim dostopom do informacij pomagali finančno in organizacijsko.
Center za medijski pluralizem in medijsko svobodo (Centre for Media Pluralism and Media Freedom – CMPF), ki je eden od partnerjev, je medijskim strokovnjakom v 27 državah članicah že poslal vprašalnik glede težav medijev v sodobnosti.
Najstarejši dnevnik na svetu z velikimi spremembami
Del javnosti v Avstriji pa je nedavno razburila napoved, da najstarejši dnevnik na svetu Wiener Zeitung, ustanovljen leta 1703, v tiskani obliki ne bo več izhajal vsak dan. Avstrijski parlament je v četrtek res potrdil odločitev o prenehanju njegovega izhajanja v zdajšnji obliki. Po skoraj 320 letih se tako v tiskani različici s trga umika eden najstarejših dnevnih časopisov na svetu, ki se seli na splet, v papirni obliki pa naj bi izhajal le še približno enkrat ne mesec. Ko je v javnost prišla vsebina zakonskega predloga, so v EFJ-ju načrte avstrijske vlade ocenili kot udarec medijskemu pluralizmu in kakovostnim informacijam v Avstriji. Pridružili so se avstrijskemu sindikatu, ki zastopa novinarje, pri pozivih avstrijskim poslancem, naj zakonski predlog zavrnejo. Časopis bo izgubil veliko prihodkov, saj je tri četrtine javnih sredstev namenjenih tiskani izdaji. Posledice tega zmanjšanja sredstev naj bi na svojih plečih občutilo 100 zaposlenih, so zapisali v EFJ-ju.
Tudi drugi mediji se zatekajo k digitalizaciji
Tudi številni drugi mediji vidijo izhod iz stiske v digitalizaciji. Neodvisnemu francoskemu preiskovalnemu spletnemu časopisu Mediapart, ki ga je leta 2008 ustanovil nekdanji glavni urednik pariškega časopisa Le Monde Edwy Plenel in izhaja v francoščini, angleščini in španščini, delovanje omogoča 220.000 naročnikov. Tako jim ni treba objavljati oglasov, prejemati javne podpore in sklepati komercialnih partnerstev, je na mednarodnem novinarskem festivalu 2023, ki je med 19. in 23. aprilom potekal v Perugii v Italiji, povedala generalna direktorica Mediaparta Cecile Sourd. Mlajše občinstvo, ki ga številni mediji vidijo kot trd oreh pri privabljanju novih naročnikov, pa po njenih besedah pridobivajo po YouTubu in Twitchu.
Neodvisna južnoafriška spletna publikacija z novicami in tedenski tiskani časopis Daily Maverick, ki pridobiva nove bralce na Facebooku in s spletnim novičnikom, gradi na širjenju članstva. Veliko možnosti vidijo v lokalnih temah, ki so jih v Južnoafriški republiki podcenjevali, je v Perugii dejal soustanovitelj tega medija Styli Charalambous. Ne nazadnje se bodo po njegovi napovedi ukvarjali s snemanjem dokumentarnih oddaj in izdajanjem knjig.
Zavrača trditve, da mladih ne zanimajo novice. Še kako jih zanimajo, vendar pa jih je treba posredovati v drugačnem formatu in na drugačen način, uporabiti je treba več vizualnih elementov, je pozval. Po njegovem prepričanju bi se novinarji lahko bolj potrudili in prišli ljudem bliže ter prilagodili ustaljene načine podajanja novic potrebam, ki jih imajo uporabniki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje