Upanje, da bo Fed na zadnji letošnji seji (sredi decembra) že bolj prizanesljiv, je to jesen prineslo močno rast indeksov. Pričakovanja je sicer v četrtek ohladil James Bullard (St. Louis) z izjavo, da imajo višje obrestne mere za zdaj zelo omejen vpliv na inflacijo. Bullard, ki je pogosto jastrebji (od leta 2023 do 2025 ga sicer ne bo v 12-članskem odboru odbora za odprti trg, ki odloča o denarni politiki), še napoveduje, da bo moral Fed obrestno mero zvišati vsaj na raven med 5,0 in 5,25 odstotka. Fedova bilančna vsota se je medtem že skrčila za skoraj 400 milijard dolarjev, na 8,6 bilijona. Foto: CNBC
Upanje, da bo Fed na zadnji letošnji seji (sredi decembra) že bolj prizanesljiv, je to jesen prineslo močno rast indeksov. Pričakovanja je sicer v četrtek ohladil James Bullard (St. Louis) z izjavo, da imajo višje obrestne mere za zdaj zelo omejen vpliv na inflacijo. Bullard, ki je pogosto jastrebji (od leta 2023 do 2025 ga sicer ne bo v 12-članskem odboru odbora za odprti trg, ki odloča o denarni politiki), še napoveduje, da bo moral Fed obrestno mero zvišati vsaj na raven med 5,0 in 5,25 odstotka. Fedova bilančna vsota se je medtem že skrčila za skoraj 400 milijard dolarjev, na 8,6 bilijona. Foto: CNBC
Največja ameriška trgovca Walmart in Target sta zadnji teden pošiljala različne signale. Walmart je bil pri napovedih optimističen, Target pa je oklestil napoved za praznično obdobje, ki je vse bližje. Pozna se, da ima Walmart drugačno strukturo izdelkov, saj živila predstavljajo več kot 50-odstotni delež, pri Targetu zgolj 20. Foto: AP
Največja ameriška trgovca Walmart in Target sta zadnji teden pošiljala različne signale. Walmart je bil pri napovedih optimističen, Target pa je oklestil napoved za praznično obdobje, ki je vse bližje. Pozna se, da ima Walmart drugačno strukturo izdelkov, saj živila predstavljajo več kot 50-odstotni delež, pri Targetu zgolj 20. Foto: AP

Najprej je bil indeks v Hang Sengu za več kot 20 odstotkov nad dnom, pred dnevi pa še frankfurtski DAX. Tudi Dow Jones je blizu vstopa v bikovsko območje – trenutno je 18 odstotkov od dna iz 13. oktobra. Po borzni definiciji se je torej vrnil bikovski trend, vendar je treba biti previden. Tudi ob poku delnic tehnoloških podjetij pred dobrimi 20 leti in ob finančni krizi 2008 je bilo nekaj podobnih odbojev, a je sledila vrnitev v realnost. Ker zaostrovanje monetarne politike centralnih bank še ni končano in ker se vrh cikla odmika, poleg tega pa bodo učinki višjih obresti šele dobro začeli "prijemati" (beri: bliža se recesija in samo ugibamo lahko, kako resna bo), je potrebnega kar precej poguma pri trditvi, da je na delniških trgih najhuje za nami. Sploh če bi se še povečale geopolitične napetosti in bi se zaostrila tudi energetska kriza.

Japonsko gospodarstvo, ki je tretje največje največje na svetu, se je v obdobju julij-september nepričakovano skrčilo, in sicer za 1,2 odstotka na letni ravni. Analitiki so napovedovali rahlo rast BDP-ja, potem ko je bila še v drugem četrtletju rast 4,6-odstotna. Vzrok za negativna gibanja lahko iščemo tudi v šibkejšem jenu (v primerjavi z dolarjem je japonska valuta padla najnižje po letu 1990), ki je prek višjih uvoznih cen prinesel višjo inflacijo in načel kupno moč japonskega potrošnika. Foto: EPA
Japonsko gospodarstvo, ki je tretje največje največje na svetu, se je v obdobju julij-september nepričakovano skrčilo, in sicer za 1,2 odstotka na letni ravni. Analitiki so napovedovali rahlo rast BDP-ja, potem ko je bila še v drugem četrtletju rast 4,6-odstotna. Vzrok za negativna gibanja lahko iščemo tudi v šibkejšem jenu (v primerjavi z dolarjem je japonska valuta padla najnižje po letu 1990), ki je prek višjih uvoznih cen prinesel višjo inflacijo in načel kupno moč japonskega potrošnika. Foto: EPA

Visoka tedenska rast delnic Cinkarne in Krke
Tudi strategi pri podjetju Morgan Stanley so opozorili, da medvedjih gibanj (medved je na borzah sinonim za pesimizem) zelo verjetno še ni konec, saj je še vedno preveč čejev. Ni pa dvoma, da se je želja po tveganju kljub še naprej negotovim razmeram povečala. To kažejo tudi neto prilivi v svetovne delniške sklade, ki so po podatkih Bank of Americe v tednu do 16. novembra z 22,9 milijarde dolarjev dosegli najvišjo raven v zadnjih 35 tednih. A bodimo natančni: denar je pritekal predvsem na Wall Street (neto 24 milijard), saj so imeli evropski trgi spet neto odliv. In to že 40. teden zapored, kar je po trditvah BoA-ja rekordni niz. Vseeno evropski indeksi pridobivajo, vključno z indeksom SBITOP na Ljubljanski borzi, kjer so bile po rasti zadnji teden v ospredju delnice Cinkarne Celje (+13,2 odstotka v petih dneh) in Krke (+8,5 odstotka), pri kateri je vlagatelje razveselila 26-odstotna rast dobička v devetmesečju.

Cene nafte so se občutno znižale, ameriška lahka nafta WTI je zdrsnila pod 80 dolarjev za 159-litrski sod, kar obeta precej nižje cene goriva v Sloveniji. Foto: Reuters
Cene nafte so se občutno znižale, ameriška lahka nafta WTI je zdrsnila pod 80 dolarjev za 159-litrski sod, kar obeta precej nižje cene goriva v Sloveniji. Foto: Reuters

Bullard opozarja: še bo treba dvigovati obresti
Glavni razlog za okrevanje delniških trgov je prepričanje, da se v ZDA inflacija umirja. Potem ko je bila oktobra na ravni potrošnikov (indeks CPI) 7,7-odstotna (najmanj po januarju), na ravni proizvajalcev (PPI) 8,0-odstotna, cene uvoznih dobrin pa so porasle za 4,2 odstotka (najmanj po lanskem februarju), se vse bolj zdi, da je inflacija junija dosegla vrh in da bo Fed to moral upoštevati v svojih naslednjih odločitvah. Samozavest je sicer precej omajal James Bullard (iz Fedove podružnice v St. Louisu) z izjavo, da obrestna mera Fed funds (trenutno pri 3,75-4,0 odstotka) še ni v območju, ki bi lahko veljala za dovolj restriktivno, in da jo bo treba zvišati vsaj na raven med 5,0 in 5,25 odstotka. Tudi Susan Collins iz Bostona opozarja, da je bolj malo znakov, ki bi kazali, da se pritiski na cene znižujejo, zato bi utegnil Fed decembra petič zapored obrestno mero zvišati za 0,75 odstotne točke, toliko bolj po presenetljivo močni rasti (+1,3 %) oktobrske prodaje na drobno.

Dow Jones (New York)33.745 točk (tedenska sprememba: -0,0 %)
S & P 500 (New York)3.965 točk (-0,7 %)
Nasdaq (New York)11.146 točk (-1,6 %)
DAX30 (Frankfurt)14.431 (+1,4 %)
Nikkei (Tokio)27.968 točk (-0,5 %)
SBITOP (Ljubljana)1.099 točk (+5,5 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,20 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,82 %
dolarski indeks106,97 (+0,5 %)
EUR/USD1,0325 (-0,3 %)
EUR/CHF0,9857 (+1,0 %)
bitcoin16.120 USD (-1,0 %)
nafta brent87,8 USD (-8,5 %)
zlato1.750 USD (-1,2 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)2,294 %; 1,802 %
FTX (in sestrsko podjetje Alameda Research) še vedno razburja. Očitno je bila vsa moč skoncentrirana v rokah Sama Bankmana-Frieda, ki je dolgo veljal za finančnega čudodelnika in so ga šteli celo za naslednika Warrena Buffetta. Toda njegov poslovni model je bil nevzdržen in sledil je spektakularni zlom, ki bi utegnil prinesti še mnoge popotresne sunke. Foto: Reuters
FTX (in sestrsko podjetje Alameda Research) še vedno razburja. Očitno je bila vsa moč skoncentrirana v rokah Sama Bankmana-Frieda, ki je dolgo veljal za finančnega čudodelnika in so ga šteli celo za naslednika Warrena Buffetta. Toda njegov poslovni model je bil nevzdržen in sledil je spektakularni zlom, ki bi utegnil prinesti še mnoge popotresne sunke. Foto: Reuters

Obvezniški trgi soglasni: recesija je neizogibna
Da bodo krepko višje obresti slej ko prej povzročile recesijo, skoraj ni več dvoma. V zadnjem tednu je bilo opaziti največjo invertnost (pojav, ko so zahtevane donosnosti kratkoročnih obveznic višje od donosnosti dolgoročnih) na trgu obveznic po letu 1982, saj je bila pri dveletni obveznici donosnost za skoraj 70 bazičnih točk nad donosnostjo 10-letne. Krivulja donosnosti ameriških obveznic je invertna na vseh koncih, tudi enomesečna obveznica je bila ta teden donosnejša od 30-letne. V zadnjih dveh primerih se je to zgodilo v obdobju avgust–september 2019 (sledila je recesija marca 2020) in v obdobju avgust 2006–avgust 2007 (sledila je recesija z začetkom januarja 2008). Dobra novica je, da je kljub vsemu v ZDA 30-letna hipotekarna obrestna mera v samo enem tednu s 7,08 zdrsnila na 6,61 odstotka, kar je največji tedenski padec po novembru 1981. Še vedno pa je to ogromno v primerjavi s 3,1-odstotno obrestno mero pred letom dni.

John Jay Ray: Kaj takšnega pa še ne!
Na trgu kriptovalut je bilo v zadnjih dneh mirno, če vemo, kaj se je zgodilo na začetku novembra, ko je zlom doživela kriptomenjalnica FTX (in njen žeton FTT). Podrobnejši vpogled v FTX je razkril, da je šlo za skrajno tvegan in goljufiv način poslovanja, za katerega je seveda odgovoren ustanovitelj Sam Bankman-Fried. Zelo zgovorne so besede stečajnega upravitelja Johna Jaya Raya, da takšnega razsula in takšne popolne odsotnosti nadzora še ni videl v karieri, pa je imel opravka tudi z Enronom in zloglasnim računovodskim škandalom pred dobrima dvema desetletjema. V panogi, ki naj bi imela decentraliziran značaj, se je očitno zgodil najbolj perverzen centraliziran način upravljanja, seveda v glavni vlogi Sama Bankmana-Frieda. Za stranke, ki jim zdaj dolguje osem milijard dolarjev, mu ni bilo mar, je pa dobro poskrbel zase. Tudi z nakupi nepremičnin na Bahamih z denarjem vlagateljev.

Tudi Čangpeng Žao (krajše CZ), prvi mož največje kriptoborze Binance, je bil šokiran, kako je Bankman-Fried vsem lagal, njegova dejanja je označil za prevaro. Je pa vprašanje, ali je sam kaj dosti drugačen. Ekonomist Nouriel Roubini je CZ-ja denimo močno kritiziral in ga označil za pokvarjenca, sleparja in kriminalca. Foto: Reuters
Tudi Čangpeng Žao (krajše CZ), prvi mož največje kriptoborze Binance, je bil šokiran, kako je Bankman-Fried vsem lagal, njegova dejanja je označil za prevaro. Je pa vprašanje, ali je sam kaj dosti drugačen. Ekonomist Nouriel Roubini je CZ-ja denimo močno kritiziral in ga označil za pokvarjenca, sleparja in kriminalca. Foto: Reuters

Kriptotrg naj bi preživel "Lehmanov trenutek"
Posledice čuti celotna industrija. Bitcoin je trenutno le malenkost nad ponedeljkovih 15.410 dolarjev, kar je bila najnižja vrednost po decembru 2020. Celotna tržna kapitalizacija trga, ki je bila lani že pri treh bilijonih dolarjev, je padla na 800 milijard. Pri skladu tveganega kriptokapitala Multicoin Capital so svoje stranke obvestili, da je sklad v zadnjem mesecu izgubil 55 odstotkov, v kratkem pa še ne pričakujejo preobrata, saj bo zlom FTX-a in sestrskega podjetja Alameda Research povzročil še kakšno padlo domino. Vseeno ostajajo zvesti kriptovaluti solana, ki je utrpela hude izgube. Prepričani so tudi, da bo kriptoindustrija preživela to hudo krizo: "Tako kot stečaj banke Lehman Brothers ni uničil bančništva, Enron pa ne energetskega sektorja, tako tudi FTX ne pomeni zloma kriptoindustrije."