Slovenske stranke in liste bodo moči v novi politični bitki, tokrat za devet sedežev v Evropskem parlamentu, merile na polovici mandata, torej dve leti po zadnjih parlamentarnih volitvah.
Nekaj časa za pripravo, na dan, ko bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala odlok o razpisu volitev, tako še imajo, a ne prav veliko. V prvi polovici marca bodo namreč stekli roki za volilna opravila, od takrat bo tudi mogoče vlaganje kandidatnih list. Mesec pred volitvami, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija, bo stekla tudi predvolilna kampanja.
Več o plačah in pokojnini evropskih poslancev na tej povezavi
V SDS in NSi pohiteli z oblikovanjem kandidatnih list, koalicijske stranke zaključujejo evidentiranje kandidatov
S pripravami na evropske volitve so tokrat bolj pohiteli v opozicijskih SDS in NSi. Prva je za zdaj edina stranka s potrjeno kandidatno listo, na čelu katere bo evropska poslanka Romana Tomc, sledil bo njen parlamentarni kolega Milan Zver. Na listi bodo še podpredsednik SDS Aleš Hojs, poslanca SDS Franc Breznik in Branko Grims, predsednik mariborskega odbora SDS Franc Kangler, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte in članici podmladka Karin Planinšek in Zala Tomašič.
V NSi so tik pred potrditvijo liste. Predstavili so večino imen, med njimi sta tako aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak kot tudi prvak stranke Matej Tonin. Kandidatno listo in vrstni red kandidatov bo izvršilni odbor stranke na predlog predsednika potrjeval predvidoma konec marca, predstavitev bo sledila na programski konferenci v začetku aprila. Tako še ni dokončno znano, kdo bo nosilec liste, naj bi pa po nekaterih informacijah v stranki razmišljali, da na to mesto postavijo Tonina.
Stranke koalicije so medtem v zaključnih fazah evidentiranja. V največji vladni stranki Gibanje Svoboda so do konca meseca odprli drugi krog evidentiranja, v začetku marca bodo sledili koraki k sestavi kandidatne liste. Na slednji je bržkone pričakovati sedanja evropska poslanca Ireno Jovevo in Klemna Grošlja.
Postopki evidentiranja prav tako še tečejo v SD, kjer jih te dni v luči afere sodna stavba bolj kot priprave na evropske volitve zaposluje iskanje kandidata za vodenje pravosodnega resorja in izbira vodstva stranke na aprilskem volilnem kongresu. Na listi je zagotovo pričakovati oba sedanja evroposlanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza, prvi naj bi visoko kotiral za prvo mesto na listi.
Evidentiranje kandidatov so zaključili tudi v Levici, čaka jih oblikovanje liste. Za nosilko liste naj bi visoko kotirala poslanka Nataša Sukič. Med morebitnimi kandidati se je omenjalo tudi nekdanjega koordinatorja stranke, sicer pa ministra za delo Luko Mesca, a v primeru kandidature naj ta ne bi zasedel mest v prvi polovici liste. Ta konec tedna v Ljubljani gostijo tudi kongres Evropske levice.
Zunajparlamentarne stranke vstop v boj za evropske sedeže najavile s predstavitvijo nosilcev list
Nekaj zunajparlamentarnih strank je že predstavilo kandidate, ki jim bodo zaupali nosilno mesto na listi.
V SLS, ki je s poslancem Francem Bogovičem edina neparlamentarna stranka s predstavnikom v evropski politiki, bodo to mesto zaupali nekdanjemu predsedniku programskega sveta Radiotelevizije Slovenije Petru Gregorčiču. Med kandidati je pričakovati tudi Bogoviča, ki mu je preboj v Evropski parlament doslej zmeraj uspel s preferenčnimi glasovi volivcev.
Zelena stranka Vesna se tudi na tokratne volitve podaja v sodelovanju s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem, s katerim so moči združili že v kampanji pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Lista stranke je sicer še vedno odprta in k sodelovanju vabijo vse, ki se prepoznajo v njihovih vrednotah in programu.
Prav tako se v kampanjo vnovič podajajo Pirati, ki bodo svojo kandidaturo predstavili prihodnji teden.
Še pred razpisom volitev zapleti pri načrtovanju izvedbe volitev
Se pa pred tokratnimi evropskimi volitvami v Sloveniji lahko zaplete pri njihovi izvedbi, saj še vedno obstaja negotovost glede sestave in delovanja volilnih komisij. Državna volilna komisija (DVK) je namreč januarja prejela odstopne izjave tajnikov in namestnikov tajnikov volilnih komisij z območja Ljubljane, skupaj 31 oseb.
O iskanju rešitve se predstavniki DVK v zadnjih tednih pogovarjajo zlasti s predstavniki ministrstva za javno upravo in ljubljanske upravne enote, a za zdaj rešitve še ni.
Načelnica upravne enote Andreja Erjavec je proaktivno pristopila tudi k iskanju zainteresiranih zaposlenih na Upravni enoti Ljubljana, ki do sedaj pri volilnih opravilih niso neposredno sodelovali, pa bi sedaj to želeli, so za STA ta teden pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Zatrjujejo tudi, da bo ministrstvo za javno upravo še nadalje zagotavljalo kadrovsko popolnjevanje na upravnih enotah, kar bo pripomoglo k pohitritvi reševanja upravnih zadev.
Na DVK opozarjajo tudi na manko finančnih sredstev za izvedbo volitev v višini skoraj milijona evrov. Na Ukomu sicer zatrjujejo, da izvedba volitev ni ogrožena. "Če se bo izkazalo, da sredstva, ki jih imajo načrtovana v svojem finančnem načrtu, ne bodo zadostovala za kritje teh stroškov, bomo naknadno poiskali ustrezne rešitve, usklajene na ravni vlade," so zagotovili po sestanku DVK s finančnim ministrstvom.
V Sloveniji evropske volitve po proporcionalnem načelu, volivci lahko oddajo preferenčni glas
Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi.
Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav člani EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).
S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.