Priznanje revije za film in televizijo Ekran je bilo ustanovljeno leta 2012, ob 50-letnici izhajanja revije. Izhodiščna ideja je, poudariti zasluge slovenskih filmskih publicistov in kritikov, ki s svojim delom prispevajo k dvigu filmske kulture v Sloveniji.

Vsakokrat na obletnico prvega zapisa o filmu pri nas
Priznanje se – izmenično enkrat za življenjsko delo, drugič pa perspektivnemu mlademu kritiku ali kritičarki – vsako leto praviloma podeljuje v novembru. 11. novembra 1896 sta bila namreč na ozemlju Slovenije prvič v slovenskem jeziku objavljena zapis in oglas o filmskih predstavah.

Prvo Ekranovo priznanje je za prizadevanja v filmski kritiki in publicistiki prejela Rapa Šuklje, nato pa so bili nagrajeni še Vili Vuk (2013), Gorazd Trušnovec (2014), Mirjana Borčič (2015), Matic Majcen (2016), Tone Rački (2017), Tina Poglajen (2018), Marcel Štefančič, jr. (2019) in Petra Meterc (2020).

Lansko podelitev so morali organizatorji zaradi zdravstvenih razlogov prestaviti, zamujeno pa bodo nadomestili ta petek.

Sorodna novica Tkanje pogledov – Jože Dolmark

Ljubezen do filma, ki se razliva tudi na druga področja
"Vsakogar, ki se v zadnji polovici stoletja zanima za filmsko umetnost in kulturo, se filmskemu izrazu posveča na tak ali drugačen način ali redno hodi v Kinoteko, je zanesljivo močneje ali nežneje zadela silovita ljubezen do filma Jožeta Dolmarka," je v imenu sveta revije Ekran v utemeljitvi letošnje nagrade z naslovom Odprto oko in mehko pero Jožeta Dolmarka zapisala Varja Močnik. "Za Dolmarkovo publicistično (in vse raznovrstno, filmu posvečeno) delo je v prvi vrsti značilna široka razgledanost, ki se od filmske zgodovine in teorije razliva še veliko širše, na številna področja zgodovine umetnosti in družboslovja ter človekovega bivanja na splošno.“

Podelitvi priznanja, ki ga podeljuje svet revije Ekran, bo sledila projekcija dokumentarnega filma Borisa Jurjaševiča Tkanje pogledov – Jože Dolmark (2017), ki profesorja Dolmarka prikaže kot človeka različnih védenj, zanimanj in darov: kot umetnostnega zgodovinarja, poznavalca književnosti, filmskega in fotografskega zgodovinarja, filmskega kritika, cineasta, scenarista ter predvsem izjemnega pedagoga. Dolmark je vrhunski intelektualec in odličen govorec ter pronicljiv opazovalec slovenske kulture, filma in življenja na splošno.

Filmu predan celo poklicno življenje
Dolmark je diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in se filmu predal že z magistrskim študijem na filmskem oddelku VIII. pariške univerze Vincennes St. Denis. Od takrat ga je film popolnoma prevzel: njegove zapise kot esejista, kritika in pisca teoretskih besedil s področja filma lahko beremo največkrat v revijah Ekran in Kinotečnik, v drugih kinotečnih publikacijah ter filmskih katalogih. Zapisi, zbrani v knjigi Tkanje pogledov, ki je izbor besedil iz njegovega bogatega filmsko-publicističnega opusa, pričajo o kontinuirani refleksiji o filmih, ustvarjalcih in njihovih opusih ter o živahnem dialogu z ljudmi, pa tudi okolji, v katera je vpet. Kot dramaturg in scenarist posnetih in nerealiziranih filmskih del je vpet tudi v filmsko produkcijo, mnoge generacije pa je pomagal oblikovati kot gimnazijski in univerzitetni profesor umetnostne ter filmske zgodovine in teorije.

Zasluge, da film danes poučujejo v šolah
Ključno vlogo in pionirsko delo je Dolmark opravil tudi v vzpostavljanju filmske kulture in vzgoje: s Silvanom Furlanom je ustanovil še danes delujoče Filmsko gledališče v Novi Gorici ter deloval kot član ekspertnih komisij za vpeljavo filmske vzgoje v domači izobraževalni sistem.