Zbigniew Ziobro. Foto: EPA
Zbigniew Ziobro. Foto: EPA

Sodišče Evropske unije je Poljski odredilo plačilo dnevnih kazni zaradi sporne reforme pravosodja in ker niso zaprli rudnika premoga Turow, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ne glede na to, ali gre za nezakonite kazni v zvezi s Turowom ali v primeru kazni za reformo pravosodnega sistema, Poljska ne more in ne sme plačati niti enega zlota," je novinarjem dejal Ziobro in dodal, da Poljska "ne sme podleči brezpravju".

Sorodna novica Sodišče EU-ja: Poljska mora vsak dan plačati milijon evrov kazni. Varšava: To je izsiljevanje.

Sodišče EU-ja je v sredo Poljski naložilo plačilo dnevne kazni v vrednosti milijon evrov zaradi spodkopavanja pravosodnega sistema, konkretno v povezavi z delovanjem disciplinske zbornice vrhovnega sodišča, ki ogroža neodvisnost sodnikov. V Varšavi so denarno kazen v sredo označili za izsiljevanje.

Konec septembra je Sodišče EU-ja Varšavi naložilo plačilo 500.000 evrov kazni na dan, dokler ne bo spoštovala sodbe, da mora zapreti površinski rudnik lignita Turow blizu meje z Nemčijo in Češko. Poljska vlada je takrat ponovila, da rudnika ne bodo zaprli, ker bi s tem ogrozili poljski energetski sistem.

Reynders v Evropskem parlamentu: Komisija odločena uporabiti vsa sredstva

V Evropskem parlamentu v Bruslju je medtem v okviru skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic potekala razprava, namenjena izmenjavi mnenj na podlagi drugega letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Evropski uniji.

Razprava se je vrtela pretežno okoli vprašanja primarnosti prava EU-ja po nedavni sodbi poljskega ustavnega sodišča, ki je pod vprašaj postavilo načelo primarnosti evropskega prava.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je poudaril, da je Evropska komisija odločena uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo za zaščito vladavine prava v EU-ju. Pri tem je ponovil, da ima pravo EU-ja prednost pred nacionalnim pravom in da so vse odločitve Sodišča EU-ja zavezujoče za vse organe držav članic, vključno z nacionalnimi sodišči.

"Ukrepali bomo in odločeni smo to storiti. Vendar pa vselej ostajamo zavezani dialogu," je dejal Reynders. Pri tem je ponovno zatrdil, da so pripravljeni uporabiti vsa orodja, ki so na voljo za obrambo vladavine prava, da bi se učinkovito odzvali na vse poskuse oslabitve pravne države. Med temi sta tudi mehanizem pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in postopek po 7. členu lizbonske pogodbe.

Didier Reynders. Foto: Reuters
Didier Reynders. Foto: Reuters

Pravni strokovnjak: Nazadovanje vladavine prava eksistencialna grožnja za EU

Letno poročilo komisije o stanju vladavine prava v EU-ju je le eno od orodij v naboru ukrepov, ki jih komisija lahko uporabi, je dejal v razpravi, ki jo vodi poslanka Sophie in 't Veld.

V njej je sodeloval tudi profesor za evropsko pravo Laurent Pech z londonske univerze Middlesex, ki kot soavtor v okviru raziskave pripravlja priporočila za izboljšanje učinkovitosti poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU-ju. V nagovoru je opozoril, da se EU te dni sooča z nazadovanjem pri vladavini prava, to nazadovanje pa predstavlja "eksistencialno grožnjo za EU" in spodkopava temeljno načelo, na katerem temelji pravni red EU-ja.

Ena ključnih ugotovitev študije je, da dialog z nacionalnimi oblastmi v nekaterih članicah, ki namerno spodkopavajo pravno državo, ne deluje. Meni tudi, da bi bilo treba bolje povezati poročilo komisije z orodji za ukrepanje v primerih kršitev.

Pomanjkljivost Bruslja uporaba "evfemističnega jezika"

Dotaknil se je tudi pomanjkljivosti poročila in med temi omenil uporabo "diplomatskega, evfemističnega jezika", zaradi česar obstaja nevarnost "normalizacije" očitne kršitve vladavine prava. Poleg tega poročilo komisije ne daje priporočil in ne določa rokov. Tudi več poslancev je bilo kritičnih do "mehkega jezika" v poročilu, ki da ne odseva dejanskih razmer "na terenu".

Reynders je sicer zatrdil, da komisija jasno razlikuje med "ugotovitvami, zaskrbljenostjo" pretežno v vseh članicah in "sistemskimi vprašanji" v nekaterih državah članicah. Za slednje komisija uporablja drugačna orodja, dialog ni dovolj, je poudaril. Kot je pojasnil, namerava komisija v prihodnje pri pripravi poročila upoštevati tudi priporočila za vsako državo članico.

Gašper Dovžan. Foto: EPA
Gašper Dovžan. Foto: EPA

Dovžan: Prostor za izboljšave v vseh članicah Unije

V imenu Sveta EU-ja, ki mu predseduje Slovenija, je poslance prek video povezave nagovoril tudi državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je izrazil mnenje, da je glede vladavine prava prostor za izboljšave v vsaki članici Unije. Kot je dejal, je slovensko predsedstvo razpravo o vladavini prava vzelo zelo resno.

Pri tem je omenil splošno razpravo o stanju vladavine prava v EU-ju, ki jo je predsedstvo pripravilo oktobra. Novembra bo sledila razprava o stanju v posameznih članicah, v decembru pa še razprava na podlagi 7. člena o Poljski in Madžarski, je povedal.

Po Dovžanovem mnenju je prostor za izboljšave glede vladavine prava vsaki državi članici. Nadaljevati je treba razpravo z namenom izboljšanja kulture pravne države, pa tudi za boljše razumevanje z ozirom na različna ustavna ozadja, zgodovinske izkušnje in politična okolja.

Pri tem je opozoril, da so v poročilo o stanju pravne države vključene le države članice, bi pa bilo treba razmisliti tudi o tem, da se v pregledu upoštevajo tudi institucije EU-ja, ki niso le oblikovalci zakonodaje, temveč tudi izvajajo zakone.