V UKC Maribor uporabljajo diktafone na kasete, razlike med bolnišnicami so velike

Čeprav se obravnava pacientov z njo začne in konča, je zdravstvena administracija spregledani člen v tej pomembni verigi. Tudi njene naloge niso poenotene.

Nekatere naloge zdravstvene administracije: – registracija pacientov pri sprejemnem pultu – pisanje ambulantnih anamnez in izvidov, pisanje izvidov diagnostičnih enot, pisanje hospitalnih anamnez – obračunavanje ambulantnih pregledov in izdajanje računov pacientom – naročanje pacientov na specialistične ambulantne preglede.

»Delamo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Zdravstvena obravnava se z nami začne in z nami konča. Pacienta vnesemo v sistem, da lahko medicinska sestra in zdravnik delata, na koncu pa napišemo izvid, odpustnico in naredimo obračun, na podlagi katerega lahko direktor pripravi finančni načrt. Ko končamo obravnavo, sklenemo tudi zapis v čakalni vrsti. Iz tega se črpajo podatki o čakalni dobi. Vse mora biti ažurirano in natančno,« opiše njihovo poslanstvo Loredana Mejak, vodja zdravstvene administracije v Splošni bolnišnici Izola in predsednica njihove sekcije pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.

Z dvema razredoma prilezli do minimalne plače

Petič so se v minulih dneh srečali zaposleni v zdravstveni administraciji v Sloveniji na konferenci Sodobna zdravstvena administracija, ki je bila v Moravskih Toplicah. Potem ko so po letih pogajanj lani dosegli dvig plačnih razredov, so tokrat sprejeli šest sklepov s ciljem »postati enakovreden člen v obravnavi pacienta«.

»Pridobili smo dva plačilna razreda. Ampak to pomeni le, da imamo zdaj minimalne plače. Za minimalno plačo, za delo v turnusih in vse dni v letu kadra ne dobimo. A smo pomemben člen v verigi obravnave pacientov. Brez nas veriga ni sklenjena. Če nosimo odgovornost, nam to tudi priznajte,« dodaja Mejakova.

Kako v Mariboru izgubljajo čas

Zdravstveni administratorji imajo večinoma srednješolsko izobrazbo, običajno iz ekonomske ali trgovske šole, tudi gimnazije. Njihove naloge niso poenotene. Vsaka bolnišnica in zdravstveni dom sta se v preteklih letih znašla nekoliko po svoje, in tako administratorji tudi nimajo enakih pogojev, plač in zadolžitev. »Sistem ni poenoten niti znotraj univerzitetnega kliničnega centra. Na kirurgiji je na vsakem oddelku tajnica, ki je administrator 1, to je 24. razred, na internistiki pa je administrator 1 samo ena gospa, ki ima pod sabo 26 zaposlenih; ti so administratorji 2 ali 3,« pojasnjuje Slavica Keršič, vodja zdravstvene administracije v UKC Maribor, ki predstavlja od 250 od 3700 zaposlenih v bolnišnici. Za primerjavo pove, da so v izolski bolnišnici vsi zaposleni na tem področju administratorji 1.

Želijo si tudi, da bi šli zavodi bolj v korak s časom pri tehnoloških rešitvah. »Še zdaj imamo diktafone na kasete. Verjetno smo edini v Sloveniji še brez digitalnih diktafonov.« To pomeni, da gre administrator po kaseto, prepiše izvid, ga natisne, nese zdravniku, da ga pregleda, pogosto še kaj popravi, potem vnesejo popravke in znova natisnejo ter nesejo zdravniku v pregled in podpis. Sogovornica opozori, da sodobna tehnologija sicer omogoča tudi diktiranje izvidov na osnovi zvočne prepoznave govora, torej program sam zapiše, kar zdravnik narekuje. »Razvoj gre dalje, nismo več v časih, ko je zdravnik stal za nami in nam v živo diktiral, me smo pa tipkale na pisalni stroj,« pravi Keršičeva.

Vrstomati: brez gneče v čakalnici

k.e.

Vrstomat je ponekod že spremenil navade pacientov.

Bolj posodobljeni so v Izoli. Administratorke niso več v ambulanti, ampak v svojem, centralnem prostoru. Vse poteka prek digitalnih diktafonov. Edini dokument, ki ga v izolski bolnišnici še imajo na papirju, je temperaturni list. E-recepti, e-napotnice, e-kartoteke in digitalni diktafoni so tam spremenili način (brez)papirne obravnave pacientov. In tudi tako imenovani vrstomati. Pri tem avtomatu se vsak pacient ob vstopu v bolnišnico sam registrira, in sicer ne prej kot 30 minut pred načrtovanim pregledom. Če zamudi, pa je zadnji v čakalni vrsti. Tako ni gneče v čakalnicah.

»Pri nas včasih ljudje že ob 7. uri sedijo v čakalnicah, čeprav se ambulanta odpre šele ob 9. uri,« pove Keršičeva, ki si želi vrstomate v UKC Maribor uvesti še letos. Medtem ko v izolski bolnišnici poznajo vrstomate že pet let in so na vseh oddelkih. »Vsi pacienti morajo biti naročeni in imeti veljavno napotnico. Na preglede ne prihajajo več ur prej. Zaradi tega čakanja je bilo veliko slabe volje in gneča po hodnikih. Danes so naše čakalnice praktično prazne. Pacienti se obravnavajo ob dogovorjeni uri, izvid dobijo v 15 minutah in potema lahko odidejo domov,« sistem uporabe vrstomatov opiše Mejakova in doda, da so tako v izolski bolnišnici tudi zmanjšali število osebja.