PLEZANJE

Rezervirano za tiste, ki ne hodijo po gorah, ampak plezajo

Še korak naprej od brezpotji predstavljajo plezalni vzponi.
Fotografija: V Sloveniji poznamo predvsem alpinistične plezalne smeri. FOTO: Luka Stražar
Odpri galerijo
V Sloveniji poznamo predvsem alpinistične plezalne smeri. FOTO: Luka Stražar

Ljudje smo dokaj zvedava bitja in ob razgledih z gora, se hitro porajajo vedno nove ideje. Vrhovi in lepe linije, ki jih rišejo pobočja, grebeni in stene se ponujajo kot vabilo za naslednji obisk. Seveda preko vseh ne vodijo označene poti in tam leži svet za bolj izkušene.  

Brezpotja s svojo divjino preizkušajo naše fizične in mentalne sposobnosti gibanja v gorskem svetu. Priprava na turo, smisel za iskanje prehodov in orientacijo, znanje rokovanja z opremo, ter odlična fizična pripravljenost so nujnost, če želimo turo uspešno izvesti.

Tukaj velja dodati opozorilo oziroma željo, naj ta svet pustimo takšen, kot je bil pred našim obiskom. Smeti, pretirano označevanje (spreji ipd.) ali nadelava poti spodkopavajo celotni namen zahajanja v gore. 

Še korak naprej od brezpotji predstavljajo plezalni vzponi. Navdušenje nad reševanjem gibalnih ugank v vertikali nam lahko povsem spremeni pogled na gore. Gledati jih namreč začnemo s plezalnimi očmi. Poleg vrha nas zanimajo tudi mnogoteri slikoviti plezalni prehodi, kamini, stolpi in grebeni.

image_alt
En kilometer hoje na dan je zelo malo, pomaga pa zelo veliko

V Sloveniji poznamo predvsem alpinistične plezalne smeri. V teh si varovanje urejamo sami s pomočjo različnih pripomočkov, kot so klini, zatiči in metulji. V zadnjem času pa je v naših gorah nastalo tudi nekaj tako imenovanih modernih večraztežajnih smeri. Zanje navadno potrebujemo manj opreme, saj je za varovanje v glavnem poskrbljeno s svedrovci. 

In kje začeti?  

Veliko je odvisno od našega znanja in izkušenj. V vsakem primeru pa gre za kompleksno in izpostavljeno dejavnost. Zato se je za nasvet in vodenje najbolje obrniti na Gorskega vodnika z licenco IFMGA (International Federation of Mountain Guides Associations). 

Preko večletnega (minimalno 4 leta) in zahtevnega šolanja, podprtega z nujnimi, bogatimi, alpinističnimi izkušnjami, je Gorski vodnik IFMGA na tem področju daleč najbolj usposobljen.

S svojim znanjem pripomore k večji varnosti in nam pomaga pri plezalnih korakih v gorah. V spodnjih odstavkih tako lahko najdete nasvete, ki pa so smiselni zgolj ob spremstvu ustrezno usposobljenega vodnika.  

Če bi radi svojim gorniškim izkušnjam dodali znanje plezalne abecede, se lahko tega naučimo v plezališčih ali na, danes vedno bolj popularnih, umetnih plezalnih stenah. 

image_alt
Miti in resnice o bolečinah v hrbtu

Na začetku je priporočljivo posvetiti pozornost plezalni tehniki. Nasvet izkušenejših bo tu še kako dobrodošel. Moč in vzdržljivost predvsem na začetku pridobivamo dokaj hitro.

Neučinkoviti motorični vzorci pa lahko hromijo naš plezalni napredek čez celotno kariero. Zavedati se moramo tudi, da živo barvasti oprimki krasijo samo umetne stene. Sposobnost iskanja naravnih oprimkov in stopov dobimo le s plezanjem v skali. 

Športnoplezalne veščine

Lahko je slika tudi obratna in bi svoje športnoplezalne veščine radi uporabili v gorah. V tem primeru je dobro opraviti vsaj nekaj zgolj pohodniških oziroma gorniških vzponov. Z njimi dobimo osnovno predstavo o tem, kako je videti dan preživeti v gorah.  Vsaka plezalna smer ima namreč dostop in sestop, ki sta zelo pomembna dela ture. Tukaj gre tudi posvariti pred podcenjevanjem tehnične težavnosti. Navadno se v gorah lotimo plezalne smeri, ki je nekaj ocen nižja od našega nivoja v plezališču ali na umetni steni. 

Nekaj novega predstavlja tudi rokovanje z alpinistično, plezalno opremo. Za ta članek je to preveč obsežna tema, zato zgolj opomnik, da je ta veščina ena najpomembnejših za našo varnost.

Ob nespretni ali napačni rabi se po nepotrebnem znajdemo v nevarnih situacijah. Tako tudi tistim, ki so že pred časom pridobili nekaj tega znanja, priporočam osvežitev le tega. Pri nakupu opreme pa pazimo na to, da gre za kakovostne izdelke preverjenih proizvajalcev. 

Zahtevnejše ture, ki jim je posvečen ta članek, predstavljajo krono gorniške sezone, tudi kariere. Za pripravo na njih si vzemimo dovolj časa in energije.

Dobro jih je umestiti v sredino oziroma proti koncu sezone, kar nam omogoči, da se pred tem dobro uhodimo in vplezamo. Tako kot v opremo je smiselno investirati tudi v naše znanje.

S pametnim, preudarnim pristopom nam bodo ti vzponi ostali v zares lepem spominu in nam kljub utrujenim nogam in prstom, na obraz narisali zadovoljen nasmešek. Pa srečno in uspešno sezono! 

***

Luka Stražar Gorski vodnik z IFMGA licenco

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije