Obletnica odločitve za samostojnost

Slavnostni govornik na prireditvi, ki jo je v Poljčah tudi letos v spomin na zgodovinsko odločitev za referendum o samostojnosti Slovenije pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, je bil prvi slovenski minister za notranje zadeve Igor Bavčar.

Poljče – V soboto so v Poljčah pripravili tradicionalno spominsko slovesnost ob obletnici odločitve za plebiscit. Prav tam, v prostorih današnjega NATO Centra odličnosti za gorsko bojevanje, so se namreč 9. in 10. novembra 1990 zbrali tedanji delegati vladne koalicije Demos in ministri ter sprejeli odločitev o razpisu referenduma o ustanovitvi samostojne Slovenije.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) že vse od svojega nastanka zaznamuje obletnico tega dogodka. Tokrat sta zbrane najprej pozdravila predsednik združenja Lojze Peterle in častni občan Radovljice Avguštin Mencinger, pred 33 leti kot Demosov poslanec tudi eden od udeležencev srečanja v Poljčah.

Letošnji slavnostni govornik je bil Igor Bavčar, tedanji minister za notranje zadeve, ki je v govoru poudaril predvsem pogled na razvoj demokracije in vlogo Slovenije kot nacionalne države v prelomnih obdobjih zgodovine.

»Vsa naša družbena in ekonomska ureditev, naša ustava, naša zunanja politika, vse je odražalo čas prevlade liberalnih, demokratičnih vrednot. Naše vstopanje v evropske povezave, kolektivna varnost z Natom ... prav vse je temeljilo na ureditvi sveta, ki je bil takrat videti nepremagljiv in tudi vrednostno (nekateri bi rekli, da tudi moralno) povsem nesporen,« je na za Slovenijo tako zelo prelomno obdobje pred več kot tridesetimi leti spomnil Bavčar.

»Danes je podoba sveta povsem drugačna kot takrat, ko smo snovali samostojno državo. Stebri mednarodne stabilnosti se majejo, svet, kakršen je nastal na rezultatu druge svetovne vojne, odhaja,« je dejal in opozoril na prelomnost časa, v katerim živimo danes.

»Treba se je znati soočiti z zgodovino in z odločitvami, ki jih Slovenija potrebuje, in manj s polemikami v smislu, kaj se je v resnici zgodilo. Pozivi k formuliranju slovenskega načrta, ki jih je slišati z mnogih strani, ne pomenijo iluzije, da lahko odločilno vplivamo na odločitve velikih v svetu. Temveč da jih znamo predvideti in ohraniti pri tem svoje ključne interese kot naroda in države. Tako 'sebično' držo so nam mnogi očitali, ko se je dogajal razpad Jugoslavije. Ampak iz tistega dogajanja smo zato izšli močnejši, sposobnejši in brez usodnih ran. Takrat je bila 'Slovenija first!' Ni razloga, da ne bi danes ravnali enako.«