Župani so se obrnili na ustavno sodišče, zahtevajo višje plače

Županje in župani pričakujejo, da se bodo njihove odgovornosti in delo primerno ovrednotili. Opozarjajo, da je v zadnjih letih v plačnem sistemu prišlo do izrazitih anomalij in so plače precejšnjega dela javnih uslužbencev presegle njihove. Podobno kot pred časom sodniki so se tudi sami obrnili na ustavno sodišče.

Skupnost občin Slovenije je namreč na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o lokalni samoupravi v delih, ki se nanašajo na plače županj in županov ter podžupanj in podžupanov.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil podpredsednik skupnosti, novomeški župan Gregor Macedoni, si želijo, da se celovito pogleda položaj funkcionarjev v lokalnih samoupravi, tako v slovenski ustavni ureditvi kot tudi v odnosu do evropske ureditve lokalne samouprave. Ustavna presoja se po njegovih besedah nanaša tudi na opredelitev avtonomije lokalne samouprave, ali je ta v odnosu do drugih vej oblasti na državni ravni avtonomna.

V skupnosti sicer menijo, da je zakonodajalec župane in podžupane postavil v neenak položaj s funkcionarji sodne, izvršilne in zakonodajne veje oblasti in s tem nedopustno posegel v pravico svobodnega opravljanja funkcije.

Med argumenti za zahtevo za oceno ustavnosti navajajo, da morajo biti dohodki županov in podžupanov v skladu z dostojanstvom funkcije in ustrezati vlogi župana in podžupana ter njunim nalogam in odgovornostim. Župan oz. podžupan, katerega dohodki ne dosegajo primerne višine za zadovoljevanje njegovih osebnih oz. družinskih potreb, pa je tudi bolj izpostavljen različnim (političnim) pritiskom in koruptivnosti, so zapisali,

Precejšnja nesorazmerja

Opozarjajo, da za župane in podžupane še vedno veljajo plačni razredi, kot so bili določeni leta 2008. Uvrščeni so v razponu od 32. do 59. plačnega razreda, v letu 2023 je bila mediana 52. plačni razred za župane in 46. plačni razred za podžupane. Podžupani občin z manj kot 2000 prebivalci tako po njihovih navedbah dobijo od 1552 do 1964 evrov bruto mesečne plače, kar je, kot so izpostavili, manj kot povprečni zaposleni v javnem sektorju.

Da smo priča precejšnjim nesorazmerjem, "ki niso normalna," po Macedonijevih besedah kaže tudi vladni predlog v okviru usklajevanj plačne reforme, ki je prejšnji teden neuradno prišel v javnost in po katerem bi se županom plače dvignile med 40 in 45 odstotki.

Ali bi bil takšen dvig ustrezen, se Macedoni še ni želel opredeliti. O tem bo po njegovih besedah mogoče govoriti, ko bo na mizi celovit predlog in bo jasno, kako bo ovrednotena celovita odgovornost županov, tudi "morda kakšna plačila dodatnih elementov odgovornosti, ki so prisotni pri opravljanju županskih funkcij".

"Vemo, kaj pomenijo županje in župani v številnih situacijah, ko je samoumevno, da so stalno pripravljeni, da delajo v zelo dolgih terminih," je dejal Macedoni. Medtem ko drugi javni uslužbenci dobijo izplačan povečan obseg dela, nadure, dodatek za stalno pripravljenost, pri županih tega ni. So pa, kot je dodal, edini funkcionarji, ki so tudi materialno, finančno in kazensko odgovorni, ne le za svoje delo, ampak tudi za delo občine oz. svojih sodelavcev.

Kot je dejal, "zelo navijajo", da bo prišlo do dogovora glede plač v javnem sektorju, njihova ustavna zahteva pa je morda "tudi podpora vladi, da se bo lažje odločala". Obenem pa želijo, da ustavna presoja postavi jasen okvir na daljši rok, da to vprašanje ne bo vedno znova predmet, ko se vsakokratna oblast pogaja o plačah v javnem sektorju.

Prav tako želijo, da se rešijo še nekatera druga vprašanja. Med drugim menijo, da je nedopustno, da je za nepoklicno opravljanje županske funkcije plačilo določeno v višini 50 odstotkov plačila, ki bi ga dobili, če bi funkcijo opravljali poklicno, pri čemer je odgovornost enaka. Sprememb si želijo tudi glede obstoječe diferenciacije plač županov in podžupanov glede na velikosti občine.