Pred vrati je pust, ko se posladkamo s krofi in flancati, ki jim pravimo tudi presni krapi. Svojo puhasto obliko so pri nas dobili na Koroškem ali v Zgornji Savinjski dolini, pravita Tjaša Vede in Blaž Mikuljan, ki ustvarjata kuharski blog midvakuhava.si.
Poglejmo njun recept za presne krape z malinovim prelivom. Za krape potrebujemo dve jajci, po eno vrečko suhega kvasa in vaniljevega sladkorja, 50 gramov sladkorja, žlico ruma, 150 gramov grškega jogurta, od 180 do 200 mililitrov mlačnega mleka, limono, pol kilograma pirine bele moke in olje za cvrtje. V skledo presejte moko, dodajte suhi kvas, sladkor, vaniljev sladkor in na drobno naribano limonino lupinico, vse zmešajte in v sredini izkopljite jamo, vanjo pa dajte oba rumenjaka, jogurt, rum in mlačno mleko. Sestavine zgnetite v gladko testo, skledo pokrijte in pustite eno uro na toplem, da testo naraste. Testo razvaljajte do pol centimetra debelo in ga z okroglim nožem narežite na vzporedne trakove, potem pa še enkrat pod kotom, da dobite paralelograme – like v obliki papirnatega zmaja. V sredino vsake krpice zarežite nekaj vzporednih zarez. Krape razporedite po delovni površini, jih pokrijte s krpo in pustite stati od 10 do 15 minut, da se malce napihnejo.
Po dva krapa naenkrat ocvrite v vročem olju, najbolje v pokriti posodi z debelo steno. Krape na vsaki strani cvrite po dve minuti do zlatorumene barve. Krape odložite v skledo, obloženo s papirnatimi brisačami. Za preliv potrebujete sto mililitrov malinovega sirupa in žlico sladkorja v prahu, ki ju v kozici pri srednjem ognju kuhajte pet minut, da se sirup zgosti, vanj pa lahko pomakate presne krape.
Slovenija je letos evropska regija gastronomije, ob tej priložnosti bo Mercator vsak mesec promoviral svoje lokalne dobavitelje iz druge gastronomske regije. Februarja so na vrsti Zgornja Savinjska in Šaleška dolina, Celje in Laško, od koder prihajajo zeliščni vrt Majnika, zadrugi Šaleška dolina in Laško, tri mlekarske kmetije in žlinkrofarna iz Gornjega Grada.
Več zeliščarjev bi z ekološkimi čaji oskrbovalo šole in vrtce
Da se lahko biodinamična pridelava zelišč in kalčkov iz konjička razvije v resen posel, dokazuje Katja Temnik z zeliščnega vrta Majnika iz Žič pri Slovenskih Konjicah. Pri Agrobiznisu so jo razglasili za najboljšo podjetnico v kmetijstvu leta 2020. Zeliščno sol Majnika ponuja tudi v Mercatorjevih hipermarketih in še dveh prodajalnah v Ljubljani. »Letos začnemo čaje prodajati tudi v filter vrečkah, novost bodo tudi posušeni kalčki v prahu. Prodajo bi radi razširili v specializirane prodajalne, kot je Sanolabor. Delamo tudi pri povezovanju pridelovalcev ekoloških zelišč, da bi skupaj pripravljali mešanice čajev za vrtce, šole, domove za starejše, mogoče celo za bolnišnice,« o letošnjih načrtih pravi Katja Temnik.
Šaleška zadruga išče trgovca za ekološka jabolka
»V Mercatorju že ponujamo svežo ekološko govedino Ekodar in jabolčni sok, vidimo pa še veliko priložnosti v prihodnje,« pravi Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina iz Šoštanja. Prihodnje leto bodo jabolka, ki jih gojijo na štirih hektarjih, prvič tržili z ekološkim certifikatom. Z ekološkimi jabolki, suhimi krhlji in jabolčnim čipsom želijo prodreti v trgovsko verigo, Mercator vidijo kot možnega ekskluzivnega trgovca. »So trd pogajalec, a če jim zagotovimo dovolj velike količine in redne dobave, lahko skupaj ustvarimo lepo zgodbo,« meni Ivo Drev.
Krvavice in tlačenka so še vedno priljubljene
V ponudbi Radi imamo domače so tudi mesnine iz Kmetijske zadruge Laško. »Ponujamo jih pod našo znamko Okus nad okusi, med najbolje prodajanimi pa so domače 'špilene' krvavice, hrenovke, zavita hamburška slanina, tlačenka in različne prekajene mesnine,« razlaga Erika Kajtna. Kmetijska zadruga Laško je najbolj znana po domačih okusih in prekajenem mesu, ki ga pripravljajo po tradicionalnem postopku. Najprej meso tri tedne zorijo v solnici, potem ga hladno dimijo z bukovino. Mercator pod trgovsko znamko Radi imamo domače ponuja tudi tlačenko in prekajeno hamburško slanino iz zadruge v Laškem.
Kmetija Reberšak pripravlja nove izdelke iz senenega mleka
V večjih Mercatorjevih trgovinah v Ljubljani so četrto leto naprodaj tudi sveže in kislo seneno mleko, jogurti in skuta s kmetije Reberšak blizu Celja. Prenavljajo hlev, da bodo povečali število krav molznic in poleti dodali nove izdelke. Vsak dan namolzejo okoli 200 litrov senenega mleka in vsega predelajo. Izstopajo po najmanjši odobreni sirarni v Sloveniji in po tem, da so pred leti prvi pridobili certifikat za seneno mleko. »Seneno mleko dobimo, ko krave krmimo s senom, kadar niso na paši, v krmo pa jim ne dodajamo silaže. Seneno mleko je višje kakovosti tudi od ekološkega mleka,« pravi gospodar Sašo Reberšak, ki je s sinom zaposlen na kmetiji. »Vrtci spet naročajo seneno mleko za otroke, kar je dobra novica. Ob lanski razglasitvi epidemije so šole in gostilne ustavile naročila, rešil nas je vstop v drugo trgovsko verigo pred pol leta. Naša kmetija se razvija počasi, tako kot prihaja denar. Prihodnje leto bomo zgradili večjo sirarno, razmišljamo tudi o širjenju v turizem, saj imamo tudi 14 konjev posavske pasme za ježo,« dodaja Sašo Reberšak.
Kmetija Flis-Četina bi prodajo povečala s sladko skuto in kefirjem
Jogurti brez laktoze, sir za žar in mladi sirčki s kmetije Flis-Četina iz Spodnjega Grušovlja pri Šempetru v Savinjski dolini so peto leto naprodaj v Mercatorjevih prodajalnah na gorenjskem in ljubljanskem koncu. »Tako smo dobili nove kupce zunaj naše regije, s prodajo v Mercatorju smo zadovoljni, radi pa bi jo povečali z novimi izdelki, kot sta sladka skuta in kefir,« napoveduje Darija Četina. Imajo nov hlev in sirarno, 175 krav molznic, ki dajo okoli 700 tisoč litrov mleka na leto. »Vsaka dva dni namolzemo štiri tisoč litrov mleka, petino mleka predelamo in prodamo, drugo pa prek GPZ izvozimo v Italijo. Zaradi epidemije smo ostali brez dela naročil, izdelke smo dostavljali od Ljubljane do Maribora in prodrli v druge trgovske verige,« dodaja sogovornica.
Kmetija Podpečan povečuje prirejo in predelavo mleka
»V Mercatorju prodamo največ poltrdih sirov, ponujamo pa tudi mladi sir, sir za žar in razne sirupe,« pravi Martina Podpečan s kmetije Podpečan v Galiciji pri Žalcu. Pred tremi meseci so končali gradnjo večjega hleva, saj bodo prirejo in predelavo mleka še povečali. »Vsak dan molzemo 35 krav, v letu in pol pa nameravamo čredo krav molznic povečati na 85,« napoveduje sogovornica s kmetije, ki se poleg s prirejo in predelavo mleka ukvarja tudi s turizmom in predelavo mesa.
To leto jih bolj skrbi kot minulo, ko so z dostavo mlečnih izdelkov na dom nadomestili upad naročil po zaprtju vrtcev, šol, gostiln … »Prej smo veliko sira prodali v Terme Olimia, že osmi mesec smo tudi brez naročil v javne ustanove. Na novo oskrbujemo le celjsko bolnišnico, drugam pa kljub trudu nismo prodrli, čeprav bi javne ustanove med epidemijo korone morale kupovati polovico hrane slovenskega izvora,« poudarja Martina Podpečan. Na roko jim gre Mercator, ki je njihov pomemben poslovni partner in reden plačnik. A decembra so v Mercatorju prodali manj sira kot leto prej, saj je zaradi korone manj druženja, posledično pa je tudi poraba manjša. Kupcem v krogu deset kilometrov še dostavljajo izdelke na dom.
Z zgornjesavinjskimi žlinkrofi so že pred več sto leti pogostili flosarje
Ste že slišali za zgornjesavinjske žlinkrofe? To je značilna jed še iz časov flosarstva – splavarjenja po Savinji, ki se je začelo že v 15. stoletju. Na flosih so po Savinji, Savi in Donavi prevažali les vse do Beograda ali celo do romunske meje, kjer so splav razdrli, hlode prodali, flosarji pa so se vrnili domov. »Splavi so po Savinji pluli pozno jeseni in spomladi okoli velike noči. Takrat so žene kuhale dimljeno svinjsko meso, ostanke pa zmlele, zavile v testo in oblikovale žlikrofe, ki so na hladnem počakali tudi mesec dni, dokler jih niso skuhale v kropu in zabelile z ocvirki. S to jedjo so žene pričakale in pogostile može, ko so se vrnili s splavarjenja,« pravi Matjaž Vrtar iz Žlinkrofarne Vrtar iz Gornjega Grada, ki deluje v okviru podjetja ViaS Projekt.
To podjetje ponuja tradicionalne mesne zgornjesavinjske žlinkrofe, zadnje leto pa tudi žlinkrofe, polnjene s skuto in čemaževim pestom v oljčnem olju. Poleg Mercatorja jih ponujajo še v drugih trgovskih verigah, znajdejo pa se tudi na krožniku znanih restavracij. »Z marcem bodo tudi skutni žlinkrofi s čemažem na voljo v Mercatorjevih hipermarketih, kjer že ponujamo mesne žlinkrofe. Prodaja počasi raste,« dodaja Vrtar.
Bliža se pomlad in sezona čemaža, ki ga Vratar opiše kot kralja zelišča v Evropi, s katerim imajo v ViaS Projektu velike načrte. Letos bodo pripravili večjo količino čemaževega pesta za novo linijo čemaževih izdelkov, ki jih razvijajo in bi jih radi v drugi polovici leta dali na trg.
Vsebino je omogočil Mercator.
