Na voljo imate lep sončen dan, kam boste šli? Slovenija je idealna za takšne podvige: s kateregakoli konca lahko razmeroma hitro pridete na drugega, skritih kotičkov pa je nešteto. Včasih je največja težava prav odločitev, kam. Za nasvet smo tokrat vprašali izkušene popotnike in svetovljane, ki so videli lepote sveta in vedo, kaj je zares lepo doma, v Sloveniji.
Arne Hodalič, fotograf in popotnik
Šest ur hoje po reki v pravi divjini ali jama s čolnom na ramenih
»Neverjetna dogodivščina je spust po kanjonu reke Iške do bolj znanega Iškega vintgarja. Šest ur in več se spuščate po reki v čisti divjini. V reki vidite postrvi in rake, okrog pa je pravi pragozd. Občutek imate, kot da ste nekje v Kanadi. Človeka tam ne boste srečali, prej medveda – zato morate biti glasni, da ga ne presenetite.
Nekdo, ki se mu ne da hoditi, vas mora zapeljati do vasi Rob, od koder se po makadamski poti z avtom spustite do reke Iške. Po tem pa vas mora z avtom počakati pri vsem znanem gostišču in prostoru za piknike v Iškem vintgarju.
Obvezna oprema so neoprenske hlače in nogavice ter res udobni čevlji in dobra fizična pripravljenost, ker je pot zelo naporna in večino časa hodiš po ledeno mrzli reki, včasih tudi malo zaplavaš. Zato je pot primerna le na lep sončen dan poleti. In vedno v družbi, saj je telefonski signal slab ali pa ga včasih sploh ni, tako da je treba biti pazljiv, saj lahko kakšen zvin ali odrgnina zelo zapleteta to pot.
Izjemen izlet je tudi obisk kakšne butične jame. Zelo lepa je denimo Križna jama, čeprav je zelo zasedena. Na leto jo lahko namreč obišče le do tisoč obiskovalcev. Malo, glede na to, da so v skupini poleg vodnika le še štirje obiskovalci. Prostih terminov za letos je še zelo malo. Izberite ogled vodnega dela do Kalvarije, ki traja približno štiri ure.
Skozi jamo boste morali velikokrat tudi s čolnom na ramah. Pot je kar zahtevna, zato morate biti fizično pripravljeni. Ampak je vredna vsega truda. Veliko boste hodili in preveslali približno 20 jezerc. Voda zaliva na tleh stoječe kapnike in videti je, kot da rastejo iz vode. To je res izjemna izkušnja.«
Zvone Šeruga, popotnik, ki smo ga ujeli na poti z avtodomom nekje sredi Španije
Z motorjem do Gorjancev
»Že res, da sem trenutno na poti s potovalnim kombijem, a v duši sem očitno še vedno motorist. Čeprav sem Slovenijo v dobršni meri tudi prehodil, se pa še vedno hudo rad zapeljem. Recimo na zidanico dol pod Gorjanci, ker imam svoj plac za dušo in oddih. Po avtocesti do tja je največ 45 minut, je pa z motorjem seveda velik greh iti na avtocesto.
Do Grosuplja si še odpustim, potem pa med polji in skozi hosto do izvira Krke, od tam vzdolž reke skozi Žužemberk do Soteske – in Krka je res dolenjska lepotica! –, kjer še bolj stranska cesta zavije desno, na krasne ovinke skozi kočevske pragozdove in v Belo krajino. Iz Semiča pa spet lepo nazaj v smeri Gorjancev in po dveh urah ovinkov, vožnje ter užitkov že lahko sedim pod brajdo, si natočim kozarec rujnega in v blaženem miru gledam gor proti Gospodični. Razen če seveda kateri od sosedov ne zakliče: Dej, Zvone, a boš pršu na en glaž? In to je to – vam ne zveni kot en sam ljubi užitek?«
Ivjana Banić, radijka, popotnica in nomadka, trenutno nekje v Polineziji
Potepanje z otroki po domačih kotičkih
»Ker dobršen del leta z družino živimo zunaj naše krasne domovine, si ob prihodu domov zaželimo čim več miru, dobre hrane in čim bolj predvidljivega okolja, saj so v tujini izzivi na vsakem koraku.
Ko se vrnemo, bomo najprej obiskali Velenjsko jezero, ki je lučaj stran od našega doma in je pravi biser. Že sam sprehod okoli njega je balzam za oči in dušo. Poleti nam, kot vsem domačinom, supanje in kopanje ne uide.
Zagotovo se bomo odpeljali še v Volčji Potok, kjer resnično uživamo v skoraj neomejenem prostoru, igrišču, travnikih, razstavah, naravi, ležimo v senci in imamo piknik.
Kot prava Dolenjka se odpravim še na obisk v zidanico. Domača jedača in pijača, razgled na zelene hribe in doline ter izbrana družba so melodija za naše, nomadsko življenje.
Pravijo, da ni pomembno, kje si, temveč s kom si. In če znaš bit sam s seboj, si vedno na najboljšem kraju.«
Jasna Mehle, Lajf z mulci, ki se po svetu in doma potepa z možem in tremi majhnimi mulci
Izlet do planšarije Dolga Njiva (Tržič)
»Sončen dan lahko izkoristite za izlet do planšarije Dolga Njiva. Do planšarije vodi cesta mimo Tržiča, Dovžanove soteske in Jelendola, kjer je prvo parkirišče, od koder vas bo čakalo dve uri hoje. Lahko izberete tudi zadnje parkirišče, od tam pa imate le pol ure hoje do Dolge Njive v idilični naravi. Imajo nekaj domačih živali, denimo krave, osla, pujse, race in kokoši.
Tam boste zelo dobro jedli, ne pozabite pa si pustiti prostora še za sladico: imajo namreč vrhunske štruklje.
Za mulčke je urejena tudi Orlova pot s poučnimi tablami, ki vas na koncu pripelje do opazovalnice. Ta pot vam bo vzela približno pol ure. Lahko pa se odpravite še višje na kakšen okoliški vrh.
Mi smo raje izbrali drugo možnost in si šli ogledat Dovžanovo sotesko. Hodili smo po brveh, se sprehodili skozi skalni tunel, videli brzice in slapove. V sončnem vremenu je voda res čarobne turkizne barve. Poleg tega je to območje polno fosilov, zato smo si na opisnih tablah lahko prebrali še kar nekaj zanimivosti o soteski. Tako smo izlet sklenili polni lepih prizorov narave.«
