P.M. | 2. 3. 2023, 17:15

Izbrisani bodo v Ljubljani dobili svoj spominski park, zakaj bo v njem takšno obeležje? (FOTO)

Nik Rovan/Bobo

Gre za prebivalce Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve pred več kot 30 leti nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev.

Mestna občina Ljubljana (MOL) ob novoodprtem Centru Rog načrtuje javni Park izbrisanih s spominskim obeležjem. Predlog poimenovanja parka je bil sprejet na seji mestnega sveta marca 2022, predlagatelja pa sta bila Amnesty International Slovenija in Društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov.

Izguba pravnega statusa z izbrisom

S tovrstnim poimenovanjem urbane zelene površine želi MOL obeležiti tridesetletnico izbrisa 25.671 posameznikov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Kot je znano, so ti s tem dejanjem države izgubili pravni status, občina pa zdaj želi na svoj način prispevati k popravku storjenih krivic.

Obenem načrtujejo, da bi v parku stalo tudi spominsko obeležje, ki bi še bolj poudarilo spomin na skupino ljudi, ki so jim bile kršene človekove pravice. Zato so tudi odprli natečaj za vložitev predloga obeležja. 

Vseh 12 rešitev, kolikor jih je skupno prispelo, je pregledala strokovna komisija v sestavi prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, Nataša Posel in Irfan Beširević, in izbrala najboljše tri.

Prvo mesto: poklon črki ć

Prvo mesto na natečaju je šlo ekipi v sestavi Vuk Ćosić, Aleksandar Vujović in Irena Woelle, ki so spominsko obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke ć (mehki ć). Po njihovi razlagi "spominsko obeležje v Parku izbrisanih simbolno vrača izgnani črkovni znak in s tem kaže, da želi biti Ljubljana prestolnica solidarnosti in sožitj".

Te črke slovenska abeceda za razliko od južnoslovanskih jezikov ne pozna, zaradi česar so jo v zanosu nacionalizma po osamosvojitvi izbrisali iz priimkov registra prebivalstva in jo nadomestili s trdim č, dodajajo.

Druga in tretja nagrada

Drugo nagrado je prejel Primož Pugelj, ki je oblikoval spomenik iz enakih betonskih kock, iz katerih se izvijejo enako oblikovani obrazi. Po avtorjevi razlagi "izraža ponavljajoč se odlitek istega obraza brezosebno množico izbrisanih", navaja Ljubljana Info.

Drugouvrščena rešitev, enaki obrazi v betonu.

Tretjo nagrado sta s svojima predlogoma prejeli kar dve ustvarjalni ekipi. Cveto Kunešević in Zoran Srdić, ki s prostorsko zasnovo želita vzpostaviti predvsem "dialoškost med preteklim spominom in sočasnimi javnimi problematikami". Neža Mekota in Anže Sekelj pa sta idejno predlogo spominskega obeležja oblikovala kot prostorski otok, ki ga definira urbana oprema, in ki spodbuja k skupni rabi.

Vseh 12 predlogov obeležja bo do 8. marca 2023 razstavljenih v Zgodovinskem atriju Mestne hiše. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol