Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Foto: BoBo

Minister za zdravje napoveduje preučitev številk in opravljenih storitev, v najkrajšem času pa bo treba tudi najti rešitev za nastale razmere. Pomoč države ni izključena, je za Prvi poročala Katja Arhar.

Tudi po sestanku s predstavniki zavarovalnic ostaja mnenje ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana glede napovedanega dviga premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje enako. "Za vladno stran je dvig neupravičen," je povedal Loredan. Na srečanju so predstavniki zavarovalnic ministru, kot je dejal, pojasnjevali, da je 74 milijonov evrov rezerviranih sredstev, ki so jih z interventnim zakonom namenili za opravljanje storitev, "po njihovih izračunih praktično porabljenih".

Zavarovalnice kot razlog za že napovedane oziroma morebitne dvige premije navajajo dvig cen in obsega opravljenih zdravstvenih storitev. Kot je pojasnila predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Triglav Meta Berg Skok je denarja, rezerviranega iz presežkov, ustvarjenih med epidemijo, že skoraj zmanjkalo. "Če se bo zviševanje doplačil nadaljevalo, bomo tudi mi morali dvigovati premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je povedala Berg Skok. Zavarovalnica Triglav je sicer imela oblikovanih 22 milijonov evrov rezervacij, ki jih bo v celoti porabila za doplačevanje zdravstvenih storitev.

Kmalu bo rezerviranih sredstev zmanjkalo tudi Vzajemni, Zavarovalnici Generali pa jih je že, zato je pred dnevi napovedal 30-odstotno povišanje premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prvim majem. Minister Bešič Loredan napoveduje preglede vseh transakcij. "Potrebovali bomo nekaj časa, a do 1. maja bo vse jasno. Tok denarja, videti moramo, kaj so plačevali, zakaj so plačevali," je poudaril minister.

Zavarovalnica Generali kot prva ugotavlja, da so ta sredstva v celoti porabili. Ob povišanju produktivnosti, ki presega oziroma je vsaj na stopnji iz leta 2019, pričakujejo, da bodo potrebna sredstva za plačilo zdravstvenih storitev od zavarovalnic bistveno višja od sredstev, zbranih s premijami, je dejal minister. Zavarovalnica Generali bo z majem tako za 10 evrov oz. 30 odstotkov zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Minister je napovedal še, da bodo naredili natančno analizo, so pa že ugotovili, da so se stroški v zdravstvenem sistemu bistveno zvišali, "in to precej več, kot smo mislili".

Minister Loredan je pojasnil, da bo vlada do 1. maja našla rešitev, s katero bo glede podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potegnila ročno zavoro. Foto: Pixabay
Minister Loredan je pojasnil, da bo vlada do 1. maja našla rešitev, s katero bo glede podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja potegnila ročno zavoro. Foto: Pixabay

Loredan: Stopili bomo na stran ljudi

Kot je dejal, so se "začeli spoprijemati z dejstvi", nadaljujejo prihodnji teden v četrtek, tudi na vladni strani bodo iskali rešitve. "Moramo stopiti na stran ljudi. Dejstvo je, da je dvig za 10 evrov za marsikoga preveč," je ocenil. Ob tem je opozoril, da se lahko, če vse tri zavarovalnice enakomerno dvignejo premijo, zgodi to, da prebivalci ne bodo več plačevali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Najslabše, kar se lahko zgodi, je prav odstop ljudi od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je opozoril minister za zdravje, zato bodo naredili vse, da se to ne zgodi, pomoč države pri tem ni izključena.

Kot rešitev za podražitve tudi hitrejša ukinitev?

V aprilu bodo tako po njegovi napovedi našli rešitev. Kot poudarja minister, želijo, da dviga premij dopolnilnega zavarovanja ne bo. "Dobro je to, da obstaja interes na vseh straneh, da do dviga premije ne pride. Kako bomo to naredili, pa v tem trenutku težko rečem," je dejal. Na vprašanje, ali je odprta možnost zamrznitve cen premij in da bi del krila država, je Bešič Loredan dejal, da so "vse opcije odprte".

Vztrajali bodo tudi pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zavrnil pa je idejo po preoblikovanju košarice zdravstvenih pravic. Podražitev Zavarovalnice Generali je namreč pospešila razmislek o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegovi spremembi. "Vse opcije so odprte, mi želimo z njimi delati naprej. Naša časovnica je bila 1. 1. 2025, lahko se zgodi, da bo zdaj skrajšana," je minister namignil, da bi se zaradi podražitev lahko zgodilo, da bi bilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno hitreje, kot so načrtovali.

Minister je ob tem opozoril, da vlada nima neposrednih vzvodov, ki bi jih lahko uporabila za zamrznitev zavarovalnih premij zasebnih zavarovalnic.

Sorodna novica Fakin: Tudi Vzajemna in Triglav bosta prav gotovo podražila zdravstveno zavarovanje

Zavarovalno združenje: Denarja zmanjkuje

Slovensko zavarovalno združenje je v sporočilu za javnost pojasnilo, da so ravno z interventnimi sredstvi države (74 milijonov evrov) zavarovalnice v zadnjih mesecih blažile pritiske na dvig premije. A je ob porabi sredstev v javnem zdravstvenem sistemu treba zagotoviti nadaljnja nemotena doplačila za zdravstvene storitve za prebivalstvo od dopolnilnega zavarovanja, kar pa je mogoče storiti z ustrezno prilagoditvijo premije.

Zavarovalno združenje je še zapisalo, da ima država "v rokah vse vzvode", da omeji rast premije dopolnilnega zavarovanja. To je bilo uvedeno kot mehanizem, ki bi uravnaval skupno porabo za javne zdravstvene storitve, kadar bi javni zdravstveni blagajni zmanjkovalo denarja.

Zato so v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi določeni razponi deleža doplačil. "V času debelih krav bi morala država s svojimi institucijami te deleže prilagajati navzdol, vendar tega nikdar ni storila," so zapisali.

Zadnja sprememba deležev se je zgodila leta 2013, in sicer kot posledica takrat sprejetega zakona za uravnoteženje javnih financ, ko je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije vse deleže doplačil dvignila na visoke ravni, da razbremeni javno zdravstveno blagajno, a hkrati je obremenila doplačila iz dopolnilnega zavarovanja, so zapisali.

Loredan napovedal boj proti podražitvam

Agencija: Dvig premije je bil pričakovan

Po navedbah Agencije za zavarovalni nadzor so zavarovalnice premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zadnjič dvignile leta 2019. "Odtlej je zaznan izdaten dvig odhodkov za škode iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, zaradi česar je bil dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pričakovan," so sporočili z agencije. Pri tem so poudarili, da agencija kot finančni regulator ne more vplivati na določitev zneska premije, kar je skladno z ureditvijo tudi v vseh preostalih državah EU-ja.

Prvotna ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sicer predvidevala, da povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja predhodno pisno potrdi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je lahko v primeru dvoma o podatkih imenovala neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki je opravil naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja.

Evropsko sodišče pa je takšno ureditev v sodbi iz leta 2012 ocenilo kot neskladno s pravom EU-ja. "Zato je bila ta določba v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju črtana ter je v obstoječem in veljavnem zakonu ni več. Posledično je dvig premije popolnoma samostojna poslovna odločitev zavarovalnic in ni predmet predhodne odobritve regulatorja," so pojasnili na agenciji.

Sorodna novica Zavarovalnice trdijo, da je podražitev dopolnilnega zavarovanja nujna. Vrstijo se pozivi k ukinitvi.

Zavarovancem svetujejo, naj se ne prenaglijo z odpovedmi

Ureditev nadzora nad zavarovalniškim trgom v Evropski uniji je od leta 2015 poenotena in temelji na direktivi solventnost II, ki evropskim regulatorjem ne omogoča poseganja v določanje višine premij zavarovalnih produktov. Te pristojnosti Agenciji za zavarovalni nadzor ne dajeta niti zakon o zavarovalništvu niti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so še navedli.

Po navedbah agencije ima zavarovalec ob dvigu premije možnost, da v primeru nestrinjanja s spremenjeno premijo v roku 30 dni od dneva spremembe zavarovalno pogodbo odpove s trimesečnim odpovednim rokom. "Ne glede na navedeno pa agencija zavarovancem svetuje, da naj se z morebitno odpovedjo zavarovalne pogodbe ne prenaglijo, temveč naj v naslednjih tednih pozorno spremljajo razvoj dogodkov na področju ponudbe dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj," so v današnjem sporočilu za javnost še zapisali na agenciji.

Dopolnilno zavarovanje vplačuje milijon in pol zavarovancev

Dopolnilno zavarovanje sicer je prostovoljno, a ga ima v Sloveniji sklenjenega kar milijon in pol zavarovancev (1.494.581). Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor je bilo konec leta 2022 pri zavarovalnici Vzajemna sklenjenih 735.292 dopolnilnih zavarovanj, pri zavarovalnici Triglav 449.649 in pri Zavarovalnici Generali 309.640 dopolnilnih zavarovanj.

Mesečna premija pri Vzajemni trenutno znaša 35,67 evra, pri Triglavu 35,55 evra in pri Generaliju 34,5 evra.

Zavarovalnica Generali je v sredo napovedala, da s 1. majem zvišuje mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10,39 evra. Kot glavne razloge za zvišanje navajajo neugodne trende na področju zdravstvenih storitev, in sicer rast cen zdravstvenih storitev ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu. Tudi v zavarovalnicah Vzajemna in Triglav zvišanja ne izključujejo.

Koalicijske partnerice sicer zagotavljajo, da zaveza za ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostaja, in sicer z začetkom leta 2025.

"Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odnesla še vsakega ministra"

Dopolnilno zavarovanje je bilo zaradi pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni uvedeno pred 30 leti, je za Prvi dnevnik poročala Sara Horjak. Prvih šest let je bilo pod okriljem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nato so ga prevzele komercialne zavarovalnice. Že Dušan Keber, ki je bil zdravstveni minister med letoma 2000 in 2004, je dopolnilno zavarovanje označil za "prisilno". Dopolnilno zavarovanje pa so želeli ukiniti tudi nekateri drugi zdravstveni ministri: Dorjan Marušič, Tomaž Gantar in Alenka Trop Skaza.

Trop Skaza je bila leta 2014 v vladi Alenke Bratušek zdravstvena ministrica le mesec dni, nato je zaradi pritiskov odstopila. V odstopni izjavi je navedla, da so jo opozorili, "da se v zvezi z napovedano spremembo zdravstvenega zavarovanja veliko dogaja v ozadju in da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odnesla še vsakega ministra". Takrat naj bi ji bilo tudi rečeno: "Ukineš ga lahko samo, če boš zavarovalnicam kaj ponudila."

Zaradi podražitve dopolnilnega zavarovanja sestanek ministra za zdravje in zavarovalnic
Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu

Ministrstvo za zdravje je sprejelo novo nacionalno strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu za obdobje 2023–2031, ki bo omogočila nenehno izboljševanje kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu osredinja na pacienta in njegovo opolnomočenost z izboljševanjem zdravstvene pismenosti, "kar je močan vzvod za razvoj trdnega in trajnostnega sistema kakovosti in varnosti na ravni države, plačnikov, izvajalcev, izobraževalcev, raziskovalcev ter celotne družbe".

Pri oblikovanju strategije so med drugim upoštevali dokumente in usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter znanstvene in strokovne dokaze, temeljno izhodišče strategije pa je zagotavljanje učinkovitega razvoja sistematičnega upravljanja, vodenja in izboljševanja kakovosti ter varnosti zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvu, podprtih z znanstvenimi dokazi, navaja ministrstvo.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v predgovoru o strategiji med drugim opozarja, da je slovensko zdravstvo pred številnimi izzivi in na pragu pomembnih sprememb. Opozarja pa tudi, da je v Sloveniji še vedno ogromno odklonov v procesih, prav tako se izidi zdravljenja ne spremljajo dovolj sistematično.

"Uvajanje kakovosti je večinoma prepuščeno volji in znanju vodstev zdravstvenih ustanov, ki se ne zavedajo vedno dovolj pomembnosti izboljšav. Temu primerno je stanje v zdravstvenem sistemu Slovenije, kjer ni prave osredotočenosti na pacienta. Posledice tega pa na koncu doživlja in najbolj občuti prav pacient sam," opozarja minister.

Po njegovem mnenju se mora zdravstveni sistem spremeniti do te mere, da bo v ospredje postavljal potrebe in pričakovanja pacientov. "Temu bodo posvečene tudi sistemske spremembe v zdravstvu, ki so pred nami," je zapisal minister.

Kot so še sporočili z ministrstva, strategija upošteva štiri globalne cilje zdravstva ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, dostopnost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenost na pacienta. Med štirimi glavnimi cilji zdravstva pa poudarjajo izide za posameznika in populacijo, stroške na posameznika in populacijo, izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih.