Peli sta o zmagi, potem pa je priletela ruska raketa (VIDEO)
Smrt je prišla nenadoma z modrega neba, kot se zdaj pogosto dogaja v Ukrajini. Avgusta je ruska raketa ubila dve mladi ženski, Kristino Spicina in Svitlano Sjemjejkina, ko sta sedeli na klopci ob igrišču v senci cerkve. Bili sta med več kot 10.000 civilisti, ki so izgubili življenje od začetka ruske invazije februarja 2022.
ZN menijo, da je dejansko število ubitih moških, žensk in otrok bistveno večje. Ruska vojna v Ukrajini je zdaj postala stalnica. to je zgodba o življenju in zadnjih trenutkih mladih glasbenic.
Pokopali so ju eno poleg druge
Ko vetrič šepeta med drevesi, Halina Spitsina čuti, da je to prisotnost njene hčerke Kristine. »Veter piha in misliš, da te objema duša tvojega otroka,« pove, potem pa se skloni, da bi v vazo na Kristinin grob položila rumene krizanteme. Njena hčerka, obetavna mlada pevka, je umrla avgusta, skupaj z najboljšo prijateljico Svitlano.
Njuna grobova se lesketata v barvah, polna sta vencev, okrašena z modro-rumenimi ukrajinskimi zastavami. Grobova izstopata - kot bi opozarjala na odvzeto mladost in talent.
Kristina in Svitlana sta se zbližali med vojno, povezala sta ju ljubezen do glasbe in ljubezen do Ukrajine. Ustanovila sta duo Similar Girls. Peli sta na porokah in na svojem kanalu Telegram v živo prenašali ulične koncerte ter zbirali denar za vojake in civiliste.
Tistega 9. avgusta sta peli pred supermarketom na prometni ulici v domačem Zaporožju – Svitlana (18) s kitaro in Kristina (21) kot vokalistka. Njun nastop so posneli z mobilnim telefonom. Ta video je grozljiv za gledanje. Na posnetku sta Kristina z dolgimi svetlimi lasmi, v kratkih hlačah in Svitlana s kitaro v roki in v kavbojkah. Sta polni življenja.
»Najina zadnja pesem bo namenjena vsem ljudem in branilcem Hersona,« pravi Kristina. Začne znano ukrajinsko pesem z naslovom Win the War. Njen glas lebdi po večernem zraku.
Ta pesem je postala njun rekviem. Dvajset minut kasneje sta bili obe deklici ubiti na igrišču za vogalom, kamor sta šli počivat. Od glavne ulice je bil oddaljen 300 metrov hoje. Halina je doživela hudo izgubo in se ubada z bolečimi vprašanji - kaj, če dekleta ne bi šla na igrišče? Kaj, če bi ostali na ulici? In kako zdaj živeti naprej?
»Ne veš, kakšne načrte boš naredil za jutri,« pravi Halina z obrazom, mokrim od solz: »Včasih se lahko nasmehneš, potem pride dan, ko ne zmoreš več. Kot da bi bil mrtev, a lahko govoriš.« Nato se 43-letna vodja prodaje opraviči, da ne more nadaljevati pogovora.
Raketni napad, ki je ubil dekleti, je odmeval po mestu. Svitlanin oče Jurij Semjejkin je slišal eksplozijo v svoji hiši na obrobju in skočil naravnost v svoj avto. »Vedel sem, da sta nekje v tisti soseski. Policisti so me spustili mimo. Pred menoj je ležala Svitlana,« pove Jurij in z rokami kaže v tla, ko mu zmanjkuje besed.
Sedi v senci kostanja, poleg njega žena Anna in njuna 12-letna hči Saša. Družinski vrt je vesolje žalosti.
»Naši pravnuki se bodo spominjali vsega, kar so Rusi počeli tukaj.«
»Kako je mogoče v 21. stoletju storiti kaj takega, popolnoma neizzvano?« se sprašuje 41-letni Jurij, ki dela na železnici. Rusom ne bo nikoli odpuščeno. »To bo ostalo med rodovi, ki prihajajo. Naši pravnuki se bodo spominjali vsega, kar so tukaj počeli in kar še počnejo,« počasi, tiho govori Jurij, kot da mu žalost jemlje vso moč.
Svitlana je imela rado glasbo že od otroštva in je sama pisala pesmi. Oboževala je K-pop in študirala tuje jezike. V skromni družinski hiši je njena spalnica takšna, kot jo je zapustila – s plakati Nirvane in AC/DC na steni. Kitara je še vedno na njeni postelji, kot da se bo nekoč vrnila. Zdaj je Saša na vrsti za igranje na njej.
»Naučila me je igrati kitaro. Sprva je bilo težko in mi ni bilo všeč. Zdaj želim igrati naprej. Želela je, da bi bili vsi srečni in da ni vojne. Želela je narediti vse, kar lahko, s pomočjo glasbe,« je za BBC povedala Saša.
Saša mirno govori o raketah in zračnih napadih - zdaj glavnih temah otroštva v Ukrajini. Smrt njene sestre je na nepričakovan način spremenila njeno oceno tveganja. »Nevarnostim sem se začela manj posvečati,« malomarno pove: »Živim v svojem svetu. Zdaj se počutim bolj varno, ker čutim, da je Svitlana vedno ob meni.«
Niso hoteli zapustiti države
Uokvirjena fotografija Svitlane je pritrjena na križ na njenem grobu, Kristinina fotografija je tudi na križu na njenem grobu.
Ukrajina izgublja nekaj svojih najpametnejših in najboljših mož na bojišču in izven njega. Med mrtvimi so igralci in umetniki, baletni plesalci in športne zvezde, pa tudi glasovi prihodnosti, kot sta Kristina in Svitlana.
Ko je izbruhnila vojna, je Halina predlagala, naj dekleta zapustijo državo. Zavrnili sta jo. Pravi, da sta želeli nadaljevati s petjem in dvigniti razpoloženje ljudi. Halina ne žaluje le za svojo izgubo, ampak tudi za tem, kar vsak dan izgublja njena država: »Umirajo mladi, ki so zelo nadarjeni in zelo ambiciozni. Če ni otrok, kakšno prihodnost ima država. To ne prizadene samo nas, lahko uniči Ukrajino.«
Halina pravi, da je Kristina, ko je pri petih letih začela nastopati, na odru nastopila kot zvezda: »Ni se bala odra. Pomembno ji je bilo peti.« Predstavljala si je, da bo njena hči znana po svojem glasu, ne po smrti. Namesto tega ona in Svitlana – in mnogi drugi – polnijo zgodnje grobove, poroča index.hr.
