Smrt v Benetkah
Prevod naslova filma je nekoliko zavajajoč. A če bi se držali približnega prevoda originala (A Haunting in Venice), bi lahko zapisali le Strašenje v Benetkah – to pa bi ne predstavljalo preveč komercialno uspešnega konteksta, a ne?
Smrt v Benetkah je dejansko novela nemškega pisatelja Thomasa Manna in s filmom nima povezave. Tokrat gre za spretno predelavo romana kraljice kriminalk Agathe Christie. Njen originalni naslov zgodbe je Zabava za noč čarovnic (Hallowe'en Party), ki jo je napisala in izdala leta 1969. V romanu nastopata belgijski detektiv Hercule Poirot in pisateljica skrivnostnih romanov Ariadne Oliver, zgodba pa se prične na zabavi za noč čarovnic. Dekle na zabavi trdi, da je bilo priča umoru, za katerega je bila takrat premlada, da bi se zavedala, da je bil. Čeprav ji okolica ne verjame, najdejo deklico mrtvo, slavni Poirot pa mora rešiti dvojno skrivnost: kdo je ubil dekle in čemu je bila priča, če sploh čemu?
Kenneth Branagh je omenjeni roman adaptiral v tretjega od svojih filmov o Poirotu in prenesel iz Anglije v Benetke, prav tako pa je poudaril gotske vidike zgodbe, ki jih pravzaprav v originalu ni. Ampak – Branagh (režiser in glavna vloga/Hercule Poirot) je pač želel celotno zgodbo postaviti v drug kontekst. Če mu je uspelo, pa morate presoditi sami.
Glasbo za je napisala islandska komponistka Hildur Ingveldardóttir Guðnadóttir, sicer že kar znano ime velikega platna. Njen velik uspeh so vsekakor Oskar, BAFTA in Zlati globus za originalno partituro za filmsko dramo Joker (2019) in verjamemo, da vas tudi ta film po tej plati ne more razočarati.
Na kratko: film je postavljen v srhljive Benetke po drugi svetovni vojni in na večer vseh svetih. Prikazuje tudi vrnitev slavnega detektiva Hercula Poirota, ki je zdaj upokojen in živi v nekakšnem samo-izgnanstvu v tem najbolj glamuroznem mestu na svetu. Na ta večer se udeleži seanse v propadajoči palači, v kateri straši in seveda – nekdo je umorjen, detektiv pa je pahnjen v zlovešči svet senc in skrivnosti.
