Juan Guaidó se je razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Foto: EPA
Juan Guaidó se je razglasil za začasnega predsednika Venezuele. Foto: EPA

Kot že nekaj časa opozarjajo v opoziciji, je ta vlada postala šibka in izgublja mednarodno podporo, ob tem pa ni dosegla svojih političnih ciljev.

Predstavniki opozicije so za razpustitev prehodne vlade glasovali na spletnem zasedanju nacionalne skupščine, organa, izvoljenega leta 2015 in zdaj večinoma simboličnega, saj ga je venezuelski predsednik Nicolás Maduro nadomestil s sebi naklonjenim organom.

Za razpustitev je glasovalo 72 poslancev, 29 jih je bilo proti, osem pa se jih je glasovanja vzdržalo. Skupno so se tako za razpustitev izrekle tri od štirih glavnih opozicijskih strank.

"Prehodna vlada ni več koristna," so te stranke zapisale v skupni izjavi in dodale, da njihovo delovanje ni več v interesu državljanov. Toda eden izmed poslancev Tomas Guanipa pri tem opozarja, da se opozicija ne predaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guaidó je glasovanje že ostro obsodil in dejal, da gre za kapitulacijo. "Kot demokrati bomo še naprej branili ustavo. Diktaturo bomo premagali," je še dodal.

ZDA razpustitve prehodne vlade niso komentirale, je pa visoki ameriški uradnik anonimno izjavil, da bo Washington še naprej podpiral venezuelsko demokratično opozicijo, ne glede na to, kakšno obliko bo imela.

Politična kriza v Venezueli se je poglobila leta 2018, ko je Maduro zmagal na volitvah, ki so bile po mnenju številnih na Zahodu ponarejene. Po spornih volitvah je skoraj 60 držav, vključno z ZDA, priznalo takratnega predsednika parlamenta in opozicijskega voditelja Guaidója za začasnega predsednika države, ZDA pa so proti Venezueli uvedle vrsto sankcij, da bi Madura prisilile k odstopu.

Venezuelska opozicija si od takrat prizadeva za nove predsedniške volitve, Caracas pa še vedno želi, da bi Zahod priznal Madura kot legitimnega predsednika in v celoti odpravil sankcije, zlasti ameriški naftni embargo in zamrznitev premoženja države v tujini.

Obstoj Guaidójeve prehodne vlade je medtem v zadnjih mesecih povzročil nesoglasja znotraj venezuelske opozicije, ki zdaj poziva k izvedbi internih volitev v letu 2023, na katerih bi izbrali kandidata, ki bi se nato na predsedniških volitvah leta 2024 pomeril z Madurom.