Z zajcem od Trsta do Amerike
Zajec Zvitorepec bo v soboto, 27. maja, prvič veselo poskakoval na Velikem odru Slovenskega stalnega gledališča na premieri nove otroške uprizoritve. Gregor Geč je avtor priredbe in režije pravljice, ki bo doživela odrsko postavitev ob življenjskem jubileju avtorja Marka Kravosa.
Izvirna ilustracija za podobo uprizoritve Zajec Zvitorepec, ki jo je
ustvaril scenograf predstave, slikar Vasko Vidmar. Foto: Vako Vidmar
V predstavi igrata Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, protagonista zgodbe zajca, ki se zvito reši iz lisičinih krempljev, prične prodajati srečo in obogati. Občinstvo Družinskega abonmaja si bo ogledalo pravljico skozi umetniški filter režiserja Gregorja Geča, ki je bil deset let član igralskega jedra SSG in je danes samostojni kulturni delavec s posebnim občutkom za govorico otroških in mladinskih predstav. Letos je sprejel in uresničil predlog tržaškega gledališča z uprizoritvijo ene od pravljic iz Kravosove dvojezične zbirke Hiša selivka. Zgodba o zajcu ga je na poseben način pritegnila, ker je aktualna in ponuja primerne razmere za ustrezno uprizoritev z dvema igralcema. Pred premiero smo režiserja vprašali za uvod v novo gledališko doživetje.
Je Kravosov slog primeren za uprizarjanje oziroma ponuja dobre iztočnice za odrsko priredbo?
“Izvirno besedilo je zelo gosto in prinaša veliko sporočil. Izbral sem nekatere izmed posredovanih vsebin in jih skušal podati na način, ki ni agresiven, temveč medvrstični. Predstava mora biti hkrati gledljiva in poučna. Izvirnik je v prozi, jaz pa sem dodal pesmice in sem besedilo nekje porimal, ker si otroci najbolje zapomnijo besede skozi rime in glasbo. Izhajal sem najprej iz gledališkega potenciala in sem prikrojil vsebine glede na predlagano ciljno publiko. V ta namen sem poenotil čas in prostor: predstava se rodi iz otroške igre.”
V tej otroški sobi bomo potovali od Trsta do Amerike. Katera bodo vaša prevozna sredstva?
“Premiera bo na velikem odru, zato pripravljamo enkratno gledališko doživetje. Otroci so danes bombardirani z digitalnimi vsebinami, zato sem se namerno izognil tehnologiji in sem delal s primarnimi gledališkimi elementi. Uporabljamo predmete, ki jih lahko najdemo v otroški sobi. Igrače postanejo lutke in zaživijo. So predimenzionirane, neproporcionalne, tako kot v vsaki otroški sobi, kjer je jež lahko večji od medveda. S tem pridobimo tudi dodatno igrivost. Gledalci prepoznajo posamezne elemente in razumejo, da z domišljijo lahko potujemo do Amerike in nazaj znotraj čisto običajne sobe, ki lahko postane ladja, travnik ali cirkus.”
Kdo je podpisal scene, kostume, glasbo?
“Vasko Vidmar je slikar, ki se prvič ukvarja s scenografijo. Njegov način dojemanja umetnosti mi je zelo blizu. Kostumografinja Mateja Čibej je imela dodatno nalogo, da je zasnovala preobrazbo igrač, ki zaživijo. Mladi skladatelj Davide Coppola, ki bo kmalu doktoriral v Gradcu, se na poseben način ukvarja s področjem muzikala. Usmeril se je v glasbeno ustvarjanje za gledališče in je odličen sodelavec, s katerim se razumeva in razmišljava zelo podobno. Ne bi razkril sloga, a lahko povem, da glasba izhaja iz vsebin in stilno dopolnjuje pripoved.”
Vsaka pravljica prinaša življenjsko modrost. Kaj nas uči Zajec?
“Da si z denarjem ne moreš kupiti ljubezni.”