V EU zavrgli za štiri milijarde evrov cepiv proti covidu-19
Članice EU so zavrgle najmanj 215 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19, ki so jih kupile na vrhuncu pandemije, kar je davkoplačevalce stalo štiri milijarde evrov, razkriva analiza, ki jo je opravil bruseljski spletni bilten Politico. Slovenija je glede na analizo zavrgla malo manj kot dva milijona odmerkov oziroma 0,94 na prebivalca.
BRUSELJ
> Od odobritve prvih cepiv proti covidu-19 konec leta 2020 so države EU skupaj prevzele 1,5 milijarde odmerkov, kar je več kot tri na vsakega prebivalca Evrope.
Izračuni Politica na podlagi razpoložljivih podatkov kažejo, da so države članice v povprečju zavrgle 0,7 odmerka cepiva na prebivalca. Na vrhu lestvice je Estonija, ki je zavrgla več kot en odmerek na prebivalca, takoj za njo pa je Nemčija, ki je zavrgla tudi največjo količino injekcij. Slovenija je z 0,94 zavrženega odmerka na prebivalca na tretjem mestu.
Izračuni Politica temeljijo na podatkih iz 19 evropskih držav. 15, med njimi Slovenija. jih je bruseljskemu biltenu posredovalo podatke, v štirih pa so o količinah poročali lokalni mediji. Nekateri podatki so iz tega meseca, najstarejši pa iz decembra 2022, zato pri Politicu domnevajo, da so v Evropi zavrgli še precej več cepiv, kot kaže njihov izračun.
Politico je vrednost 215 milijonov zavrženih cepiv ocenil na več kot štiri milijarde evrov, in sicer na podlagi cen cepiv, o katerih so poročali mediji. Za države, ki so sporočile le skupno število uničenih cepiv, a ga niso razčlenile po vrstah cepiv, so pri bruseljskem spletnem biltenu uporabili povprečno ceno 19,39 evra, izračunano na podlagi podatkov iz nekaterih držav. Pri Politicu predvidevajo, da je dejanska skupna vrednost zavrženih cepiv zagotovo višja.
Veliko cepiv so v EU kupili na vrhuncu pandemije leta 2021, ko so se z ZDA in Veliko Britanijo borili za zagotovitev omejenega števila odmerkov. Takrat je EU sklenila svojo največjo pogodbo o nakupu 1,1 milijarde odmerkov cepiv podjetij Pfizer in Biontech.
Tako obseg kot čas sklenitve pogodbe sta se izkazala za problematična, poudarjajo pri Politicu. Države so bile prisiljene kupovati odmerke, tudi ko je pandemija popustila, medtem ko so prizadevanja za darovanje odvečnih cepiv tretjim državam onemogočili zmanjšano povpraševanje in logistične težave.