Ne glede na vse, kar ga je doletelo v življenju, pravi, da je svet še vedno lep
Minuli konec tedna je Zlatko s svojimi Optimisti na odru Kina Šiška prižgal žaromete in goste odpeljal na svoje 16 let dolgo glasbeno popotovanje. Najbrž se številni spomnite njegovega prvega albuma z naslovom Svet je lep iz leta 2007. Šestnajst let pozneje priljubljeni slovenski raper svojo pot nadaljuje z enakim sporočilom, to je mir. Tisti mir, ki je svetu zelo potreben. Nedavno je izdal 11. studijski album z naslovom Svet je lep 2. Številka 2 v podznaku, ki jo s prsti kaže tudi na naslovnici albuma, pomeni mir. Ko se snideva na Mesarskem mostu v Ljubljani, najprej pohvalim njegov videz in obleko, za najine pogovore se vedno zelo lepo uredi. Je to stvar navade? »Hvala. Verjetno je to povezano s tem, s kom se dobim, kam sem namenjen. Za stvar navade oziroma razvade pa uporabljam kolo,« reče z nasmehom, v nadaljevanju pa mi zaupa, kako preživlja jesenske dneve. »Dobro, ko z menoj plešejo oblaki, ko so gore mi pred nosom, ti prizori so božanski. Trenutno veliko vadimo z Optimisti in z ekipo pripravljamo scenarije za nove pesmi.«
Ko z menoj plešejo oblaki, ko so gore mi pred nosom, ti prizori so božanski.
Hvaležen za vse
V teh dneh intenzivno predstavlja album, povprašam ga, ali je na splošno zadovoljen s svojim življenjem. »Ne glede na to, kakšne preizkušnje so me doletele v preteklosti, sem na koncu dneva hvaležen za vse in živ primer, da ko ti vzamejo vse, ti ostaneta nasmeh in suverenost. Življenje je dar, potopi vanj se globoko.« Tako je hvaležen za dobro in za slabo. »Za življenje samo. Za to, da sem rojen v Ljubljani, da se zavedam vseh prednosti, ki se mnogim zdijo samoumevne, pa niso. Hvaležen sem, da sem zdrav, da imam to možnost, da lahko pišem pesmi in z njimi mnogim vlivam upanje in polepšam dan.«
Kaj pa svet, je lep? »Svet je lep, ljudje smo umazani, in če bi si tako hitro pomagali, kot se obsojamo, bi bil še lepši.« V kavarni načneva temo o njegovem novem albumu. »Kdor želi pravi vtis albuma, si mora vzeti čas in ga preposlušati v miru. Mir je skriti naslov in rdeča nit. Svet je lep je nadaljevanje zgodbe in odgovor vsem tistim, ki mi očitajo nedelo.« Album je na voljo le digitalno, je pa namesto CD izdal knjižico z besedili, opisom in kodo za prevzem skladb. »Ko se pogovarjam z ljudmi, ugotovim, da so redki tisti, ki imajo CD-predvajalnik. Knjižico z besedili pa sem obdržal, ker se v njej skriva marsikaj zanimivega. Vsak album je za moje poslušalce po svoje presenečenje.«
Brez sprememb
Kot lahko spremljamo v svetu, so mnogi dandanes prikrajšani za mir, prav k slednjemu pa poziva njegova glasba. »Res je, mir je rdeča nit, vsaka pesem nosi svoje sporočilo. Če vse skupaj povzamem, bi povedal takole: ko bomo pripravljeni sprejeti enakopravnost za vse ljudi na Zemlji, bomo lahko govorili o popolnem miru, do takrat pa bomo priča dvojnim standardom, ker mir brez enakopravnosti v njegovi popolnosti je nemogoč.«
K miru je raper pozival že pred 16 leti, v tem času pa se, kot pravi, globalno gledano nič ni spremenilo. »Še vedno smo priča neenakopravnosti, vojnam, rasizmu, izkoriščanju in še bi lahko našteval. Zato pa je naloga posameznika, da dela na svoji osebni rasti in opozarja na glas na tisto, kar se mu zdi vredno. To je moje videnje, nikogar pa ne silim v nič od tega, kar sam počnem, oziroma nič od tega, kar sem napisal.«
Ravno mir je zanj največja dragocenost, ki je potrebna vsem. »Verjamem, da bi to morala biti ljudska oziroma posameznikova osnova, in kljub naši različnosti je mir tisto, kar si na koncu dneva vsi želimo.« Zasledila sem, da je njegova filozofija, da ne bi obupal, tudi če bi vedel, da bo jutri konec sveta, in bi danes, če bi imel možnost posaditi novo drevo ali novo rožo, to storil, vendar me ob tej trditvi takoj popravi. »To je filozofija človeka, ki nima družbenih omrežij, a ima daleč največ sledilcev. Velja omeniti, da ga je Michael Hart označil za najbolj vplivnega človeka v naši zgodovini. Zato verjamem v dobro tudi takrat, ko marsikaj ne štima.«
Ne vem, kam me bo življenje peljalo, vem samo, da na to nimam vpliva.
Zaposlen z nasmehom
Med pitjem kave mi zaupa, kakšen je po njegovem mnenju smisel življenja. »Da naredimo čim več dobrih stvari in čim manj slabih. Da prepoznamo dvojne standarde in se postavimo na stran šibkejših. Da oprostimo ljudem in spoznamo, da je čas zaveznik pravičnih. Da se zavedamo svojih kril in se ne oziramo na tiste, ki nam jih želijo porezati.«
In kam ga bo življenje popeljalo? »Ne vem, kam me bo peljalo, vem samo, da na to nimam vpliva. Lahko se le prepustim toku in kot po navadi dam vse od sebe, rezultati pa pridejo s časom.« Izvem še, kako bo preživel jesen. »Ostal bom na polno zaposlen z nasmehom, da sem frej. Prideloval bom vsak jesenski dan posebej in ob priliki obiskal Golovec, Rožnik pa mogoče Šmarno. S koncerti sem se nehal obremenjevati, ker so to zadeve, na katere kot svobodoljuben nimaš vpliva.« Preden odhiti na trening boksa, mi zaupa o svojih športnih aktivnostih, ki zaokrožijo njegovo življenje. »Večinoma kolesarim. Boks je nekaj, kar se v meni prebudi občasno, podobno kot medved iz zimskega spanca. Kot otrok sem štiri leta boksal pri pokojnem Galetu. Zdaj se udeležujem skupinskih treningov v Boksarskem klubu Tivoli Olimpija trikrat na teden in moram priznati, da mi ugaja.« Za konec pove, da se kljub vsemu hudemu, kar se dogaja, svet zdi še vedno lep. »Vendar ne smemo kriviti sveta za nepravice, ki jih povzročajo sebični, umazani, žleht in pohlepni ljudje.« In doda: »Ne pozabit' Gaze.«
