Interventni kardiolog Noč je v UKC Ljubljana od leta 2004 vodil nagrajeni program Nujna stanja v urgentni medicini. Lani je Noč za program prejel celo Zoisovo nagrado, najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Mesec dni po prejemu nagrade pa je Noč izvedel, da je ARRS ukinila podporo programu.
Na letošnji razpis ARSS se je Noč s svojimi sodelavci v programu znova prijavil in prijavo dopolnil. »Število strani oddanega predloga je tako naraslo iz 24 na 43, s čimer smo sledili vsem kritikam ARRS oziroma njenega Znanstvenega sveta, ki smo jih bili deležni ob zavrnitvi podaljšanja prejšnjega programa konec leta 2018,« v pismu piše Noč. Oktobra je izvedel, da je ARRS ponovno zavrnila njegov program.
V nastali situaciji sem se odločil, da je »pametnemu dovolj«, pravi Noč, ki se je, kot piše, sprijaznil, da s strani ARRS zanj ali za njegovo raziskovalno skupino ne bo več financiranja.
Noč je očitno trn v peti medicinskemu establishmentu, predvsem zato, ker je dosegel, da so v UKC Ljubljana in še nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah prenehali preplačevati žilne opornice.
Pismo dr. Noča objavljamo v celoti:
PAMETNEMU DOVOLJ ALI ARRS DRUGIČ…
Z ozirom na medijsko odmevnost zavrnitve našega raziskovalnega programa »Nujna stanja v interni medicini«, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) ob koncu prejšnjega leta, čutim dolžnost, da javnost obvestim o epilogu te zgodbe.
Potem ko je naša raziskovalna skupina izgubila omenjen raziskovalni program, financiran s strani ARRS od leta 2004 (P3-0331), smo se na letošnji razpis ponovno prijavili. V novi vlogi smo izpolnili vse rubrike, tudi tiste, ki so za naše raziskovalno delo na področju urgentnih stanj s strani srca povsem nepomembne in na primer obsegajo dosežke na področju gospodarstva ter družbenih in kulturnih dejavnosti. (Priloga 1). Število strani oddanega predloga je tako naraslo iz 24 na 43, s čimer smo sledili vsem kritikam ARRS oziroma njenega Znanstvenega sveta, ki smo jih bili deležni ob zavrnitvi podaljšanja prejšnjega programa konec leta 2018.
Dne 28. 10. 2019 smo preko Univerzitetnega kliničnega centra od ARRS prejeli odločbo o ponovni zavrnitvi programa (Priloga 2). Odločitev ARRS je formalno sicer v skladu z njihovim pravilnikom, ki pa je v očitnem neskladju z obstoječo zakonodajo na tem področju. V zvezi s tem prilagam pravno mnenje Odvetniške pisarne Čeferin (Priloga 3). V kratkem, razlog zdajšnje zavrnitve je, da ARRS kot referenco za zadnja 4 leta zahteva financiranje iz njihove strani samo v obliki projektov ne pa v obliki programa. Ker smo imeli vsa ta leta le program s strani ARRS, zaradi omejenega števila raziskovalnih ur nismo mogli sočasno kandidirati tudi za projekte. Tako smo izpadli neglede na to, da je financer tako za projekte kot programe isti (ARRS). Poleg tega program predstavlja vrste nadgradnjo projektnega financiranja. Mnenje o načinu tokratne zavrnitve si lahko ustvari vsak sam.
V nastali situaciji sem se odločil, da je »pametnemu dovolj«. Sprijaznil sem se z dejstvom, da kljub 120 raziskovalnim člankom v najpomembnejši mednarodni medicinski zbirki »PubMed« z več kot 6.500 citati, Hi-indeksom 34 (1991-2019), več kot 200 vabljenimi mednarodnimi predavanji, s strani ARRS zame oziroma raziskovalno skupino, ki jo ali bi jo vodil, ne bo več financiranja. Spoznavam namreč, da se bo vedno našel kak razlog zakaj ne. In »zaloga« ARRS je, v številnih nepreglednih in pogosto protislovnih pravilnikih, neizčrpna.
Z razlogi za tak odnos ARRS do mene oziroma naše raziskovalne skupine se ne obremenjujem več. Vem pa, da nisem ponovno pripravljen žrtvovati dragocenega časa za neplodne in občasno žaljive in ponižujoče sestanke z ARRS, medijske nastope,… in v končni fazi večletne razprave na sodiščih. Razlog je zelo preprost, zmanjkalo bi mi ga za medicino, za bolnike ter raziskovalno in akademsko delo.
Ob tej priliki bi se rad vsem, ki ste me v mojih prizadevanjih podpirali, iskreno zahvalil. Veliko vas osebno poznam, še več vas je bilo takih, ki vas ne poznam. Iskrena hvala vsem. Iskrena hvala tudi vam, mediji, za objektivno poročanje. Bi vas pa ob tej priliki tudi rad prosil, da sprejmete mojo odločitev, da v zvezi z ARRS in zavrnjenim programov ne bom več dajal izjav.
S spoštovanjem,
Prof. dr. Marko Noč, dr. med
Izredni član SAZU
Zoisov nagrajenec za raziskovalno delo RS za leto 2018