Adriana Rejc Buhovac za StudioEF: Trajnostna naravnanost se začne z zmanjševanjem porabe

Koncept trajnostno naravnanega poslovanja je že leta 1987 utemeljila norveška političarka Gro Harlem Brundtland, a se je do danes žal nekoliko izkrivil, je dejala Rejc Buhovac. "Prvotna zasnova trajnostnega razvoja je bila usmerjena v tri vidike: naravo, družbo in gospodarstvo. Trajnostno naravnano poslovanje je torej tisto poslovanje, ki skrbi za obvladovanje negativnih vplivov na naravo, družbo in ekonomijo, hkrati pa išče rešitve za regenerativne, neto pozitivne učinke v vseh treh vidikih," je dejala.

Gospodarski vidik pri trajnostno naravnanem poslovanju ne pomeni poslovne uspešnosti posameznega podjetja, temveč prispevek podjetja k razvoju lokalnega gospodarstva. "Koncept ESG, ki ga podjetja skozi direktive skušajo ponotranjiti danes, je nekoliko ožji. Pokriva namreč okoljski in družbeni vidik ter vidik upravljanja, vendar pa slednji ni enak ekonomskemu. Ta zato uhaja iz horizonta," je dejala.

Podjetja v luči regulatornih spodbud v smeri krožnega gospodarstva po njenih besedah zelo veliko pozornosti namenjajo recikliranju, torej vključevanju v različne snovne tokove, pomen zmanjšanja porabe surovin in materialov ter iskanja možnosti ponovne uporabe znotraj svojih procesov pa je manjši. "Premalokrat razmišljamo o tem, čemu reči ne; o opuščanju surovin, načinov dela s kadri in podobno. To je osnova vsakega sodobnega poslovanja, če želimo biti dolgoročno uspešni," je izpostavila.

Smiseln naslednji korak za podjetja je po njenih besedah vrnitev nekoliko bolj na začetek. Tudi pri postopkih strateške trajnostne preobrazbe poslovanja podjetja vedno izhajajo iz temeljev. "Razogljičenje oziroma poskusi doseganja neto ničelnih izpustov ne more biti končni cilj. O njem bomo lahko govorili takrat, ko bomo znali stanje planeta in počutje ljudi izboljševati," je poudarila.

Kot primer dobre prakse na evropski ravni je izpostavila sklop programov strateške trajnostne in krožne transformacije javne agencije Spirit Slovenija, ki jih je ta razvila leta 2015 in s tem prehitela stroge evropske direktive na tem področju. Tako agencija deveto leto zapored pomaga pri razvijanju trajnostnih poslovnih strategij v zagonskih, mikro, malih in srednje velikih podjetjih.

V letih 2022-2025 načrtuje vključitev 150 podjetij, v preteklih dveh programih jih je sodelovalo okrog 70. "V tem delu Evrope ni nobene države s tako celostnim in poglobljenim programom strateške trajnostne in krožne transformacije poslovanja," je izpostavila. Ta enotna točka za strateško trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva je po njenih besedah odlična platforma za ogled najboljših praks in praktične napotke.

Slovenija letos obeležuje 20. obletnico pridružitve EU. Evropska komisija trajnostni pristop spodbuja s številnimi direktivami in drugimi ukrepi. Vsakršni so po mnenju Rejc Buhovac dobrodošli, sploh če gre za finančne spodbude za podjetja. Bi pa moral Bruselj storiti več za administrativno razbremenitev, saj prijavitelji pogosto ogromno časa in sredstev porabijo že samo za pripravo razpisne dokumentacije. "Namesto da bi šel denar v razvoj produktov, tehnologij in spremembo kadrovskih procesov, ostaja v pisarnah svetovalnih hiš," je opozorila.

Do določene mere lahko pri tem pomaga država, ki ima nekaj vzvodov za administrativne poenostavitve. "Še bolj pa lahko pride nasproti z mehanizmi, ki omogočajo črpanje sredstev v dovolj velikem obsegu za dosego korenitejših sprememb tehnologij in izdelkov," je dejala.

Podjetja po njenih besedah čaka še vrsta praktičnih nalog. V investicijske odločitve bodo morala začeti vključevati trajnostna tveganja, kar bo pomembno vplivalo na pravilno oceno stroškov in pričakovanih donosov. V ocenjevanje inovativnih idej je treba obenem poleg tehnološke izvedljivosti, ocene potreb na trgih in pričakovane dobičkonosnosti nujno vključiti tudi trajnostnost novih rešitev.

Ob delu s študenti opaža, da je pri večini etična drža močnejša kot včasih. Imajo izrazito željo sodelovati pri trajnostnih spremembah, takšna pa so tudi njihova pričakovanja do delodajalcev, zato iščejo delovna mesta, kjer bodo lahko prispevali k spremembam na bolje. "Skupino podiplomskih študentov sem nedavno izzvala z brezpogojnimi trajnostnimi odločitvami na osebni ravni, torej na ravni njihovih vsakodnevnih potrošniških odločitev. Nihče ni bil v zadregi, nasprotno; nekaterim je bilo to tako samoumevno, da sem bila v zadregi jaz," je dodala.