Plača prvega človeka izvršilne veje oblasti, ne glede na to, kdo zaseda to najmočnejšo politično funkcijo v državi, je sramotno nizka. Prenizke so tudi plače številnih drugih funkcionarjev vseh treh vej oblasti, tudi funkcionarjev na lokalni ravni. Plače zaposlenih v javnem sektorju, kamor uvrščajo tudi funkcionarje, so se z aprilom sicer zvišale za štiri odstotke.
Poleg javnega zdravstva je za sedanjo vlado kislo jabolko tudi ureditev sistema plač v javnem sektorju, ki je poln anomalij. Da so funkcionarji del enotnega plačnega sistema kot vsi preostali javni uslužbenci, je ena od njih. Že primerjava z visokimi plačami evropskih poslancev pokaže, da imajo politiki v Sloveniji sorazmerno nizke plače. Sploh na najvišjih in najbolj odgovornih funkcijah.
Ko primerjamo še plače z direktorji javnih podjetij v državni ali občinski lasti, lahko vidimo pravi teater absurda. Da ima denimo celo direktor Kamnoloma Verd v lasti državnih Slovenskih železnic višjo plačo od predsednika vlade, je popoln absurd. Višjo plačo od Goloba ima tudi direktorica Pogrebnega podjetja Maribor v lasti občinskega Javnega holdinga Maribor in še bi jih lahko naštevali (podrobneje o tem v zgodbi tedna tokratne številke Reporterja).
Če pogledamo na mesečno lestvico najbolj plačanih javnih uslužbencev, med plačnimi rekorderji ne najdemo politikov. Najvišja mesta med njimi že tradicionalno pripadajo zdravnikom, ki si plače zvišujejo na račun dežurstev, nadur … Olga Doles denimo, ki je družinska zdravnica in direktorica Zdravstvenega doma Cerknica, na mesec prejme med 11 in 12 tisočaki bruto, številni zdravniki še več. Potem so še gospodarske družbe, kjer ima država prevladujoč ali vsaj kontrolni delež lastništva.
Da je predsednik vlade plačan tako malo, je predvsem sramota za državo, kar veliko pove tudi o tem, kako nizko cenimo našo domovino. Človek mora biti res že malo nor, da gre vodit vlado za šest tisočakov in pol bruto.
Daleč spredaj na prvem mestu po višini zaslužka je dolgoletni generalni direktor novomeške Krke Jože Colarič, ki v povprečju na mesec zasluži dobrih 114 tisočakov bruto (v letu 2022 je skupaj prejel 547 tisoč evrov neto). Colariču v Krki, ki vsa leta posluje nadvse uspešno, nihče ne očita, da ima previsoko plačo, saj imajo dobre prejemke tudi drugi zaposleni v farmacevtskem podjetju.
Prvemu človeku Krke, ki so ga v preteklosti že vabili v politiko, seveda na kraj pameti ne pade, da bi se potegoval za mesto predsednika vlade. Da bi s 114 tisočakov šel na šest tisoč in pol evrov bruto mesečne plače. Vodenje Krke sicer ni primerljivo z vodenjem države, pa vseeno. Kaj pa primerjave s tujino? Peter Fiala, premier Češke, ki ima podoben BDP Sloveniji, ima dvakrat višjo plačo od Goloba. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban ima še višjo, okoli 14.300 evrov bruto. Avstrijski kancler Karel Nehammer na mesec zasluži še več – 23.440 evrov bruto, nemški Olaf Scholz pa 30.130 evrov bruto. Od naših sosedov ima v primerjavi z Golobom le premier Hrvaške Andrej Plenković nekoliko nižjo plačo.
Po 32 letih samostojne države bi bil najbrž že čas, da bi se v Sloveniji začeli pogovarjati tudi o nizkih plačah funkcionarjev. Ne zaradi Goloba, ne zaradi Janše, ne zaradi kateregakoli drugega politika. Da je predsednik vlade plačan tako malo, je predvsem sramota za državo, kar veliko pove tudi o tem, kako nizko cenimo našo domovino. Človek mora biti res že malo nor, da gre vodit vlado za šest tisočakov in pol bruto. Da si na ramo naloži ogromno breme odgovornosti, da je vsak dan najbolj izpostavljena tarča napadov in kritik.
Potem pa se sprašujemo, zakaj je v slovenski politiki tako malo politikov prve lige? Zakaj se skoraj nihče, ki ima kompetence in uspešno kariero, ne želi ukvarjati s politiko? In zakaj v politiki na koncu pristane vse več posameznikov, ki bi bili drugače socialni problem?
Velik del krivde za tako stanje nosijo politiki sami: levi in desni, ki so vsa leta glede plač zganjali demagogijo. Pa tudi mediji, ki s senzacionalističnim poročanjem spodbujajo zavist v javnosti. Kaj je hujšega za povprečnega Slovenca, kot če ima nekdo višjo plačo, kot jo ima on?! Sploh pa politiki, ki bi za narodov blagor, ker naredijo menda več škode kot koristi, morali delati pravzaprav zastonj.
Na koncu se je treba vprašati tudi, ali so morda nizke plače funkcionarjev eden od razlogov za korupcijo, ki je pri nas zelo velik problem? Ne samo na državni, tudi lokalni ravni, kjer ima večina županov zelo nizke plače in si marsikateri od njih lahko postranske dohodke zagotavlja s korupcijo pri večjih ali manjših občinskih poslih in investicijah.