Za nami je prvi jesenski Agrobiznisov posvet, na katerem smo govorili o poslovnih financah za kmete. Preberite, katere podatkovne baze so uporabne za spremljanje ekonomskih in drugih kazalnikov na kmetiji. Spomnili vas bomo tudi na osnove strateškega upravljanja kmetije in opozorili, kako lahko kmetije bolje obvladujejo tveganja v kmetijstvu.
Agrarni ekonomist Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) Ben Moljk je razložil, kako si lahko pri spremljanju finančnih in drugih kazalnikov na kmetiji pomagamo s podatkovnimi bazami statističnega urada Surs, mreže računovodskih podatkov s kmetij FADN in modelnimi kalkulacijami, ki jih izračunava njihov inštitut.
Kmet lahko svoje cene primerja s cenah na tržnici, ki jih zbira Surs
»Surs ima obsežno podatkovno bazo, bolj malo njihovih podatkov s področja kmetijske statistike pa je koristnih za kmetije. Še najbolj uporabne se zdijo Sursove cene in indeksi inputov ter odkupnih cen, s katerimi lahko ovrednotimo stroške in prihodek kmetije. Kmetije, ki same prodajajo na primer mleko in sir, pa si lahko s Sursovimi drobnoprodajnimi cenami olajšajo primerjavo cen, na primer s podatki o cenah na tržnicah,« pravi Ben Moljk. V zadnjem času se cene tako hitro spreminjajo, da bi kmetije potrebovale tedenske, za hitro odločanje pa celo dnevne podatke. Surs podatke objavlja z najmanj dvomesečnim zamikom, zato si kmetije z njimi pogostokrat ne morejo veliko pomagati.
44.300 kmetij s FADN podatki analizira svoje dohodkovno stanje in uspešnost poslovanja
Dosti večjo uporabno vrednost za kmetije ima po Moljkovih besedah »mreža računovodskih podatkov s kmetij FADN«. Vanjo je vključenih 44.300 tržno usmerjenih kmetij v Sloveniji z najmanj štiri tisoč evri standardnega prihodka. Tako imenovane FADN podatke o kmetijah zbirajo po enaki metodologiji v vseh članicah unije in nekaterih nečlanicah, denimo v Švici, zato lahko podatke primerjamo po državah, regijah, proizvodnih tipih in razredih ekonomske velikosti …
V bazi FADN najdemo podatke o posamezni kmetiji (ekonomska velikost kmetije, površine, hektarska pridelava, živina, mlečnosti …), kmetijski in drugi proizvodnji (turizem, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, gozdarstvo), stroških (spremenljivi, zunanji in skupni stroški ter amortizacija), subvencijah (za tekočo proizvodnjo in naložbe), bilanci subvencij in davkov, bilanci stanja ter finančnem in denarnem toku. Iz teh podatkov so izračunani različni kazalniki dohodka, kot so vrednost proizvodnje, vmesna poraba, bilanca tekočih subvencij in davkov, bruto in neto dodana vrednost, amortizacija, neto dohodek kmetije …
Primerjava z najboljšimi, najslabšimi in povprečno uspešnimi primerljivimi kmetijami
»V zahodnoevropskih državah in tudi pri nas s FADN podatki najpogosteje analizirajo dohodkovno stanje in uspešnost poslovanja kmetij. S temi podatki spremljamo in presojamo učinke in spremembe politik ter tržnih razmer. S temi podatki lahko prikažemo tudi najboljše, najslabše in povprečno uspešne primerljive kmetije (benchmark). Takšne podatke ekonomski svetovalci že uporabljajo tudi pri panožnih krožkih za mleko, jabolka in hmelj, ki jih kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS zadnja leta razvija kot novejšo obliko kmetijskega svetovanja. FADN podatke uporabljajo tudi pri raziskavah in za pripravo vlog na razpise,« poudarja Ben Moljk. Kmetijam, ki so vključene v bazo FADN, kmetijski svetovalci posredujejo njihove podatke po vsakokratni obdelavi.
Stroške v živinoreji in rastlinski pridelavi ocenjujejo z modelnimi kalkulacijami
Modelne kalkulacije KIS pa so obsežna podatkovna baza za potrebe ocenjevanja stroškov rastlinske pridelave in stroškov v živinoreji, ki jo financira kmetijsko ministrstvo, pripravlja pa KIS. Podatke za živinorejske proizvode izračunavajo mesečno in letno, za rastlinske proizvode pa sezonsko in letno.
»Za kmetije je zanimiv analitičen podroben prikaz stroškov in cen. Iz teh podatkov lahko kmetija črpa podatke o porabi in cenah inputov brez DDV ter lastni ceni za posamezno živinorejsko ali rastlinsko proizvodnjo. Te podatke iz modelnih kalkulacij lahko kmetija primerja s svojimi ocenami porabe in cen inputov ter si v excelovi tabeli preprosto izračuna lastno ceno svojih pridelkov,« pravi Ben Moljk. Na KIS si že več let želijo, da bi nekatere podatkovne baze povezali, s tem pa avtomatizirali črpanje in povezljivost podatkov. »Tudi s kmetij si želimo povratne informacije o modelnih kalkulacijah,« dodaja Ben Moljk.
Kmetije lahko, vendar v bolj omejenem obsegu, uporabljajo tudi druge podatkovne baze, kot so vladni spletni portal VOLOS s centralnimi registri goveda, prašičev, drobnice in kopitarjev, spletno orodje KOKRA za računanje obrokov za krave molznice in goveje pitance, centralna podatkovna zbirka CPZ- Govedo o kontroli prireje mleka in mesa, podatki iz lastnega dvostavnega knjigovodstva in Kataloga kalkulacij za načrtovanje na kmetijah, ki ga periodično razvija KGZS …
Pri iskanju podatkov, pomembnih za vašo kmetijo, se obrnite na KIS in kmetijske svetovalce
»Z uporabo podatkovnih baz tudi kmetije pripomorejo h kreiranju in izboljšanju kakovosti podatkov. Kmet mora iz različnih podatkovnih baz znati izluščiti podatke, ki so pomembni za njegovo kmetijo. Pri tem mu lahko pomagamo tudi agrarni ekonomisti KIS in kmetijski svetovalci KGZS. S pomočjo podatkov lahko kmet oceni uspešnosti svoje kmetije in sprejme ukrepe, ki pripeljejo do bolj učinkovitega kmetovanja ter večje produktivnosti, konkurenčnosti in trajnosti,« še pravi Ben Moljk.
Osnove strateškega upravljanja kmetije
Precej nasvetov o strateškem upravljanju kmetije je nanizal Črtomir Rozman, agrarni ekonomist s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. »Pri strateškem upravljanju kmetije se odločamo o uporabi inputov - zemlje, dela in kapitala – na tak način, da kmetija čim bolj učinkovito doseže svoje cilje, kot je povečanje dobička ali kaj drugega. Odločitve so operativne (vsakdanje), taktične (izbira kolobarja) in strateške (preusmeritev kmetije v ekološko, zamenjava glavne kmetijske proizvodnje, naložbe),« poudarja Rozman.
Največ je govoril o načrtovanju kot prvi fazi odločanja o strateškem menedžmentu kmetije. Druga faza odločanja je izvedba, kjer govorimo o upravljanju kmetijske mehanizacije, kmetijske zemlje, delovne sile in pridelave. Tretja faza odločanja pa je nadzor, kjer gledamo, ali smo z izvedbo dosegli zastavljene cilje.
O strateških spremembah se odločajte na podlagi podatkov, ne po intuiciji
»Ko se na kmetiji odločamo o strateški spremembi, se je dobro vprašati, kako lahko odločanje čim bolj podpremo s podatki. Priporočljivo je opraviti analizo trga in marketinških elementov, s katero določimo ciljne kupce, prodajne poti, ceno in promocijo. Druga po vrsti naj bo tehnološka in finančna analiza, s katero ugotovimo, kako bomo proizvajali in koliko nas bo to stalo. Nazadnje sledi še ocena proizvodnega, tržnega in institucionalnega tveganja. Osnovno orodje za oceno tveganja je analiza občutljivosti, iz katere izvemo, katere parametre moramo dosegati, da se bo načrtovana naložba pokrila,« poudarja Rozman.
Med strateškimi spremembami omenja tudi naložbe na kmetiji. »Iz kalkulacij kmetijskih proizvodov, do katerih bo kmetija prišla s predvideno naložbo, lahko ocenimo denarne tokove, predpostavimo prodajne cene kmetijskih proizvodov in skupno vrednost prodaje. S temi podatki lahko ocenimo donosnost naložbe, ki nam pove, kakšne koristi ali slabosti nam prinaša predvidena naložba,« dodaja Rozman.
Za ocenjevanje donosnosti naložbe uporabljamo dve metodi – neto sedanjo vrednost in interno stopnjo donosa. Z neto sedanjo vrednostjo ocenjujemo razmerje med prilivi in odlivi. Ko je neto sedanja vrednost večja od nič, je naložba finančno upravičena. Interna stopnja donosa pa nam pove maksimalno obrestno mero, ki jo naša naložba še prenese, če bi jo v celoti financirali s posojilom. Ko poznamo neto sedanjo vrednost in interno stopnjo donosa naložbe, lahko v poslovnem načrtu določimo, pri kolikšnem obsegu proizvodnje pridelka, pri kakšni ceni pridelkov in pri kakšni obrestni meri za posojilo, s katerim financiramo naložbo, je naša naložba finančno upravičena. »Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosa za različne scenarije je poleg dobrega marketinškega načrta osnova vsakega poslovnega načrta pri strateških spremembah na kmetiji,« je še dodal Črtomir Rozman.
Kaj je dobro vedeti za boljše upravljanje tveganj
O tem, kako bi se lahko kmetje bolje spopadali s tveganji, je govoril agrarni ekonomist Luka Juvančič z biotehniške fakultete v Ljubljani. Poznamo proizvodna, tržno-cenovna in institucionalna tveganja. Proizvodna tveganja povzročijo neugodne padavinske razmere (poplave in suše), neugodni vremenski pojavi (toča, neurje, pozeba), bolezni ali škodljivcih na posevkih, težave pri setvi, spravilu ali skladiščenju pridelkov, bolezni, ki zmanjšujejo produktivnost v živinoreji …
Tržno-cenovna tveganja so posledica nihanja cen kmetijskih pridelkov, rasti nakupnih cen inputov (gnojil, energentov, semen, fitofarmacevtskih sredstev …), rastočih stroškov transporta in skladiščenja, poznih ali nerednih plačil za prodane pridelke ali živino, sprememb pri nakupnih pogojih ali ceni najema ali nakupa zemljišč, izgube ključnega kupca, spremembe v dohodkih zunaj kmetije in dostopnosti posojil.
Institucionalna tveganja obsegajo spremembe v višini ali pri prejemanju kmetijskih podpor, kandidiranju na druge, denimo občinske ukrepe kmetijske politike, davčne in druge spremembe pri poslovanju. Glede na obseg in pogostost škode pa govorimo o normalnih, tržnih in katastrofičnih tveganjih.
Nihajo cene, pridelki in dodana vrednost kmetij
»Kot nihajo cene in pridelki na hektar zaradi neugodnega vremena, niha tudi dodana vrednost na kmetijah. Zaposlenost na kmetijah je precej konstantna, zato dohodki kmetij izrazito nihajo, plače pa so mizerno nižje od povprečne plače,« pravi Juvančič.
Kmetije lahko proizvodna tveganja zmanjšajo s preventivo, kot so mreže proti toči in namakanje, trženjska tveganja pa zmanjšajo z diverzifikacijo kmetijske pridelave in predelave ter varčevanjem. »V Sloveniji bi lahko korak naprej naredili pri skupinskem upravljanju tveganj, denimo s skupno prodajo in nabavo ter terminskim poslovanjem,« poudarja Luka Juvančič. Omenil je, da bo tudi v novem proračunskem obdobju država sofinancirala 55 odstotkov zavarovalne premije za kmetijska zavarovanja proti osnovnim vremenskim rizikom, a ne tudi proti suši.
Preventiva, razpršena prodaja in varčevanje
Kako lahko izboljšamo upravljanje tveganj v kmetijstvu? »Z ozaveščanjem in usposabljanjem kmetij, da se bodo odločale za preventivne ukrepe, razpršene in krajše prodajne poti ter varčevanje. Pred leti smo razmišljali tudi o uvedbi varčevalnih računov za mlade kmete in da bi tudi država nekaj prispevala k njihovemu varčevanju, a se zanje nismo odločili. Takšne varčevalne račune poznajo v Kanadi in Franciji,« poudarja Juvančič.
Skupinsko obvladovanje tveganj
Kmetijam priporoča tudi kolektivne pristope za boljše obvladovanje tveganj. »Lahko se panožno organizirajo, da skupaj nabavijo semena, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, skupaj prodajo pridelke in imajo skupne predelovalne ali skladiščne zmogljivosti. Kmetije se lahko povežejo tudi z odkupovalci. Kmetje v posameznih verigah (mlečni, mesni, z ekološkimi pridelki) se odločajo za boljše trženje s pomočjo vzpostavitve shem kakovosti. Kmetje lahko tudi ob pomoči kmetijskih svetovalcev ter prek projektov evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) in organizacij proizvajalcev boljše obvladujejo tveganja.«
Razpršitev tveganj koristi vsem v dobavni verigi
»Napredek pri upravljanju tveganj bi prineslo spoznanje vseh v prehranski verigi – kmetov, grosistov, živilske industrije in trgovcev -, da je medsebojna razpršitev tveganj v njihovem skupnem interesu. Krepitev empatije vzdolž prehranske verige lahko pripelje do uspešnih strategij, kot so dolgoročne pogodbe, fiksne cene, naročanje in predplačila. Kmetije bi dobile stabilne pogoje poslovanja, trgovina na debelo in živilci bi dobili stabilno dobavo kakovostne surovine po kratki verigi. Tu lahko država vzpostavi ugodne pogoje za partnersko porazdelitev tveganj v verigah vrednosti,« poudarja Juvančič.
