Pregled - svet, 22. 3. (petek)

KIJEV - Rusija je ponoči izvedla obsežen napad nad Ukrajino z okoli 90 raketami in 60 droni, je povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V enem najsilovitejših obstreljevanj doslej so bili uničeni daljnovodi, ki napajajo nuklearko v Zaporožju, poškodovan je tudi jez največje hidroelektrarne na reki Dneper. Milijon ljudi je ostalo brez elektrike. Napadi so v več delih države povzročili veliko gmotno škodo tudi na drugih poslopjih in terjali smrtne žrtve. Vsega skupaj je po podatkih oblasti umrlo pet ljudi. Zadnji val napadov po besedah Zelenskega potrjuje, da morajo zahodne zaveznice Ukrajini nameniti več vojaške pomoči, vključno s sistemi zračne obrambe.

MOSKVA - V Moskvi so najmanj trije zamaskirani ljudje vdrli v koncertno dvorano in začeli streljati, pri čemer naj bi bilo najmanj 40 mrtvih, ranjenih pa več kot 100 ljudi. V napadu so odvrgli tudi granato oz. zažigalno bombo, ki je zanetila požar. Zaradi napada so odprli preiskavo zaradi suma terorizma. Bela hiša je v prvem odzivu sporočila, da nimajo indicev, da je Ukrajina vpletena v napad ter dodali, da so prizori napada grozljivi.

NEW YORK - Rusija in Kitajska sta v Varnostnem svetu ZN vložili veto na osnutek resolucije ZDA o prekinitvi ognja v Gazi. Moskva je ob tem Washington obtožila "hinavske predstave", saj da resolucija ne izvaja pritiska na Izrael. ZDA so v odzivu Moskvo obtožile, da politiko postavlja pred napredek. Palestinsko islamistično gibanje Hamas je pozdravil veto Kitajske in Rusije.

LONDON - Britanska princesa Kate je sporočila, da je v zgodnjih fazah zdravljenja po tem, ko so ji odkrili raka. Priznala je, da je bilo odkritje velik šok, a je zagotovila, da se počuti dobro in da je vsak dan močnejša. Podrobnosti o raku pri Kensingtonski palači niso razkrili, so pa zatrdili, da so prepričani, da bo princesa popolnoma okrevala. V izjavi so sicer pojasnili, da ob januarski abdominalni operaciji ni bilo znano, da gre za raka. Britanski premier Rishi Sunak ji je že zaželel hitro okrevanje.

BRUSELJ - Voditelji članic EU so na zasedanju v Bruslju v četrtek zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini, pri čemer so večinoma podprli možnost uporabe prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za vojaško podporo Kijevu. Pozvali so tudi k takojšnjemu humanitarnemu premoru v Gazi in prižgali zeleno luči za pristopna pogajanja z BiH.

SARAJEVO - Politični voditelji v BiH so pozdravili težko pričakovano odločitev Evropskega sveta, ki je v četrtek prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z BiH. Poudarili so, da gre za enega največjih dosežkov BiH na poti v EU, a da jih čaka še veliko dela. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik pa je znova omenil tudi "nacionalni cilj" entitete.

BRUSELJ - Voditelji držav EU so odločeni podpreti evropske kmete, ki se soočajo s številnimi izzivi glede upravnih bremen in nelojalne konkurence na kmetijskih trgih. Na zasedanju so pozvali k nadaljnjemu delu, med drugim pri zmanjšanju birokracije in pri zagotavljanju poštene konkurence tako na notranjem trgu, kot tudi globalno. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da si kmetje zaslužijo pošten dohodek, zato želimo narediti več.

TEL AVIV - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ameriškemu državnemu sekretarju Antonyju Blinknu dal vedeti, da bo Izrael tudi brez podpore ZDA izvedel načrtovano ofenzivo na mesto Rafa na jugu območja Gaze, kamor se je pred operacijami izraelske vojske zateklo 1,5 milijona Palestincev iz drugih delov enklave. Blinken naj bi v pogovoru na štiri oči z Netanjahujem skušal doseči nujno povečanje dostave humanitarne pomoči ljudem v Gazi, ki jim grozi lakota. Pozval naj bi ga tudi, da Izrael ne začne večje kopenske ofenzive v Rafi.

MOSKVA - Ruska varnostna služba (FSB) je v Moskvi prijela sedem domnevnih pripadnikov ene od proukrajinskih oboroženih skupin, ki naj bi v zadnjem času vdirale na ozemlje ruskih obmejnih regij. Aretacije sledijo nedavnemu pozivu ruskega predsednika Vladimirja Putina k pregonu borcev, ki jih je označil za izdajalce. Sedmerica prijetih prebivalcev Moskve je bila po navedbah FSB v stiku s Korpusom ruskih prostovoljcev, ki ima v Rusiji status teroristične organizacije, ruske oblasti pa verjamejo, da deluje kot del ukrajinske vojske.

MOSKVA/BRUSELJ - Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija v Ukrajini v vojnem stanju, s svojo izjavo pa je pritegnil pozornost mednarodne javnosti zaradi očitnega odstopanja od dosedanjega stališča Moskve, ki je vztrajala pri imenovanju invazije na Ukrajino posebna vojaška operacija. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel vidi v izjavah priznanje že znanega dejstva, spričo ruske grožnje pa kažejo na potrebo po okrepitvi evropske obrambe. Predsednica Evropska komisije Ursula von der Leyen pa je ocenila, da je Moskva izdala rusko prebivalstvo, pri čemer je zanikala, da so v vojni. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa meni, da uporaba izraza vojna morda ponazarja ruske cilje.

LONDON - ZDA so pozvale Ukrajino, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo, saj da bi ti lahko navzgor potisnili cene nafte in ogrozili naftovode na ozemlju Rusije, ki jih koristijo ameriška podjetja, poroča britanski časnik Financial Times. Visoke cene nafte še posebej skrbijo Belo hišo pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami.

BRUSELJ - V povezavi s smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so začele veljati sankcije EU proti 33 posameznikom in dvema subjektoma. Med sankcioniranimi so med drugim ruski sodniki, uslužbenci zaporov in dve kazenski koloniji. Gre za prve sankcije EU po smrti ruskega oporečnika.

RAMALA/TEL AVIV - Izraelska vlada je naznanila, da je zasegla 800 hektarjev zemlje v dolini reke Jordan na zasedenem Zahodnem bregu. Šlo naj bi za največji zaseg na palestinskem ozemlju od sporazuma iz Osla leta 1993.

BRUSELJ - Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz žit, oljnih semen in žitnih proizvodov iz Rusije in Belorusije. S tem želijo preprečiti destabilizacijo trga EU, izvoz žita, ki ga je Rusija nezakonito pridobila na ozemlju Ukrajine, pa tudi omejitev ruskih prihodkov od izvoza žita za financiranje agresije na Ukrajino.

PARIZ - Vse večje pomanjkanje vode bi lahko spodbudilo spore po vsem svetu, je opozorila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Kot primer je navedla izsuševanje močvirnatih območij v Sahelu v Afriki. Ob tem je priporočila več sodelovanja pri čezmejni rabi vode.

WASHINGTON - Predstavniški dom kongresa ZDA je ameriški vladi zagotovil 1200 milijard dolarjev za tekoče proračunsko leto, potem ko je tej zaradi negotovega financiranja grozilo zaprtje. Sprejetje predloga zakona je sprožilo nezadovoljstvo dela republikanskih kongresnikov, ki zahtevajo odstop predsednika doma iz lastnih vrst Mika Johnsona. Predlog zakona o financiranju mora sicer zdaj potrditi še senat, ki ga obvladajo demokrati in kjer naj bi obstajala zadostna podpora za njegovo sprejetje.

BERLIN - Potem ko je bundestag februarja potrdil zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo, je zeleno luč zakonu danes prižgal tudi zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat. Od 1. aprila dalje bodo tako Nemci lahko v javnosti posedovali do 25 gramov te droge in doma gojili do tri rastline za osebno rabo.