Ponudba valentinovih daril zadnja leta sega daleč prek "tradicionalnih" šopkov, ločnic, čokolad, bombonjer, plišastih igračk s srčki, parfumov in spodnjega perila – med drugim trgovci ponujajo celo pametne telefone v obliki ličila za ustnice. Čedalje bolj iznajdljivi so tudi gostinci, ki prirejajo valentinove večerje, katerih vrhunci so navadno sladice z visoko zvenečini imeni, kot je na primer sladka skušnjava.

Dediščina valentinovega, ki ga v sodobnosti navadno povezujemo z ZDA, je bila v Evropi v 19. stoletju že zelo bogata. Prve povezave med godom sv. Valentina in romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko si ptički iščejo svoj par.

Najstarejše ohranjeno ljubezensko pismo za valentinovo v Angliji je po ugotovitvah strokovnjakov iz londonske Britanske knjižnice najverjetneje pismo plemkinje Margery Brews zaročencu Johnu Pastonu iz februarja 1477, ki ga hranijo. Brews je v njem izbranca omenila kot "nadvse ljubljenega Valentina". Zapisala je, da niti njeno telo niti srce ne bosta dobrega zdravja, dokler ji ne odgovori.

V ZDA so izročilo valentinovega prinesli angleški izseljenci v 19. stoletju, od tam pa se je pozneje z globalizacijo razširilo v druge dele sveta. Množično ga praznujejo v nekaterih azijskih državah – na Tajskem in še kje ta dan prirejajo skupinske poroke –, zadnja leta pa tudi v afriških državah.

Za prav posebno ozaveščevalno akcijo so se pred valentinovim odločili v družbi za avtoceste (Dars): na opozorilnih tablah po slovenskih avtocestah lahko te dni tako prebiramo opomnike, ki voznike opozarjajo na varno vožnjo, z ljubezensko noto: "Nekdo te ima rad. Vozi varno!" in "Ljubezen nima omejitve. Hitrost vožnje jo ima". Ob tem so v družbi poudarili še: "Za ljubezen ni nobena pot predolga. Poskrbimo pa, da bo vedno varna."

Za slovensko različico valentinovega sicer velja gregorjevo (12. marec), ko se po ljudskem izročilu "ženijo ptički".