Fabian Chairez: Revolucion (2019). Foto: EPA
Fabian Chairez: Revolucion (2019). Foto: EPA

Kljub temu bo sporna slikarska upodobitev enega najbolj oboževanih mehiških revolucionarjev še naprej na ogled v najprestižnejšem mehiškem muzeju Palacio de Bellas Artes (Palača lepih umetnosti) v prestolnici Ciudad de Mexico.

Vendar bo platno spremljala pisna opomba, da se Zapatovi potomci ne strinjajo z njegovo pomehkuženo upodobitvijo, je po pisanju tiskovne agencije Associated Press (AP) v četrtek sporočilo mehiško kulturno ministrstvo.

Razstava ob 100-letnici Zapatove smrti
Stvaritev, ki jo podpisuje 32-letni mehiški umetnik Fabian Chairez, je del razstave umetniških upodobitev Emiliana Zapate, ki je v muzeju na ogled ob 100-letnici smrti tega revolucionarja. Slika z naslovom Revolucion je ta teden sprožila proteste kmetov na eni strani in proteste zagovornikov spolne raznolikosti na drugi. Razjarjeni kmetje, ki so vzklikali homofobna gesla, so vdrli v muzej, zaprli vhod ter zahtevali odstranitev slike.

Protesti pred muzejem. Foto: EPA
Protesti pred muzejem. Foto: EPA

Izzivanje sicer maskuline podobe
Zapatovi sorodniki so zagrozili, da bodo s tožbo dosegli odstranitev platna, saj naj bi po njihovem mnenju omalovaževalo njihovega slavnega prednika. Umetnik se je za tovrstno upodobitev odločil, ker tega mehiškega junaka sicer prikazujejo kot skrajno maskulino figuro, poroča spletna stran National Public Radio.

V pomiritev razmer se je vpletel celo predsednik Mehike Andres Manuel Lopez Obrador, ki je pozval sekretarja za kulturo, naj posreduje v sporu. Ob tem je dejal, da je treba prisluhniti družini, vendar je poudaril tudi, da se umetnost ne bi smela cenzurirati.

Kot del dogovora o ohranitvi slike kot dela razstave so se odgovorni strinjali, da bodo skrbeli za širitev sporočila o Zapatovi zapuščini in da bodo nehali uporabljati dotično upodobitev za uradno promocijo razstave.

Leta 1879 v vasi Anenecuilcu rojeni Emiliano Zapata je bil mestic, ki se je sprva mirno boril za pravice Indijancev, nato pa je začel zbirati vojsko in z njo je zavzel zemljo, ki je bila predmet spora med veleposestniki in domorodci. Leta 1910 je izbruhnil nemir med različnimi gverilskimi skupinami, Zapata je kmalu prevzel vidno vlogo in postal general. Pozneje je svojo vojsko združil z vojsko Pancha Ville. Slednji in njegovi uporniki so bili sčasoma poraženi, Zapata pa se je še naprej upiral, zato so na njegovo glavo razpisali nagrado. Leta 1919 je polkovnik Jesus Guajardo Zapato povabil na srečanje s pretvezo, da mu ponuja pomoč. Zapato so na mestu srečanja prerešetali naboji iz pušk Guajardove čete. Truplo so pozneje odpeljali v Cuautlo, da bi dobili obljubljeno nagrado. Huertovi možje so jim izplačali le polovico obljubljenega denarja. Po Zapatovi smrti je njegova vojska počasi razpadla. Zapata, ki so ga imenovali tudi Tiger ali Mali tiger, občasno celo Tiger z juga (Pancho Villa je slovel kot Kentaver s severa), je še danes eden največjih junakov Mehike. Foto: EPA
Leta 1879 v vasi Anenecuilcu rojeni Emiliano Zapata je bil mestic, ki se je sprva mirno boril za pravice Indijancev, nato pa je začel zbirati vojsko in z njo je zavzel zemljo, ki je bila predmet spora med veleposestniki in domorodci. Leta 1910 je izbruhnil nemir med različnimi gverilskimi skupinami, Zapata je kmalu prevzel vidno vlogo in postal general. Pozneje je svojo vojsko združil z vojsko Pancha Ville. Slednji in njegovi uporniki so bili sčasoma poraženi, Zapata pa se je še naprej upiral, zato so na njegovo glavo razpisali nagrado. Leta 1919 je polkovnik Jesus Guajardo Zapato povabil na srečanje s pretvezo, da mu ponuja pomoč. Zapato so na mestu srečanja prerešetali naboji iz pušk Guajardove čete. Truplo so pozneje odpeljali v Cuautlo, da bi dobili obljubljeno nagrado. Huertovi možje so jim izplačali le polovico obljubljenega denarja. Po Zapatovi smrti je njegova vojska počasi razpadla. Zapata, ki so ga imenovali tudi Tiger ali Mali tiger, občasno celo Tiger z juga (Pancho Villa je slovel kot Kentaver s severa), je še danes eden največjih junakov Mehike. Foto: EPA