Generalni direktor o tem sploh ne bi smel odločati

Politična stranka Gibanje svoboda in predsednik stranke Robert Golob sta na Upravno sodišče vložila tako tožbo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe zoper ravnanje Radiotelevizije Slovenija, ki stranki Gibanje svoboda ni priznala statusa parlamentarne stranke. Posledično je bilo tako predsedniku stranke Robertu Golobu prepovedano sodelovanje na soočenjih parlamentarnih strank in njihovih predsednikov v najbolj gledanem, takoimenovanem "prime time" terminu ob 20. uri.

Sodišče: Politična stranka Gibanje svoboda je stranka, ki je zastopana v državnem zboru 

Upravno sodišče je po tem, ko je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe, Golobu in Gibanju svoboda ugodilo in izdalo začasno odredbe ter je RTV naložilo, da od prejema te sodne odločbe do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu upošteva politično stranko Gibanje svoboda kot politično stranko, ki je v smislu drugega odstavka 12. člena Zakona o radioteleviziji Slovenije zastopana v državnem zboru. 

Andrej Grah Whatmough o tej pravici sploh ne bi smel odločati

Sodišče je ugotovilo, da je generalni direktor RTV Slovenije Andrej Grah Whatmough uporabil zelo ozko razlago sicer nedorečenih zakonskih podlag, v katerih ni natančno določenih kriterijev za nastop neparlamentarne stranke ter tako posegel v pravico do splošne in enake volilne pravice, ki jo narekuje Ustava. Grah Whatmough ni upošteval sodne prakse ustavnega sodišča. 

Grah Whatmough se je uprl na stališče zakonodajne službe državnega zbora, ko je odgovarjal na zahtevo Gibanja svoboda. Direktor je namreč presodil, da kriterij parlamentarne stranke ni izpolnjen niti takrat, ko se novonastali stranki pridružijo trije poslanci, ki so na zadnjih volitvah kandidirali na listah drugih strank. 

Poleg navedenega pa je Upravno sodišče ugotovilo tudi, da bi moral pravila glede volitev sprejeti Programski svet RTV Slovenije in ne Generalni direktor RTV Slovenija. Zakon o volilni in referendumski kampanji namreč določa, da je „izdajatelj medija“ tisti, ki mora pred volitvami določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.

Programske zasnove RTV ne oblikuje Generalni direktor RTV Slovenija, kar kaže na to, da s tem, ko zakonodajalec izdajatelja medija povezuje z organom, ki „oblikuje programsko zasnovo medija,“ misli na programski svet, ne pa na Generalnega direktorja RTV Slovenija.

Golob: Nastala je nepopravljiva škoda

Gibanje svoboda in Robert Golob uveljavljata nastanek težko popravljive škode, ker ima soočenje političnih strank in njihovih predstavnikov, ki so zastopane v Državnem zboru, prednost pred soočenjem političnih strank, ki niso zastopane v Državnem zboru, saj ima slednja skupina lahko na razpolago samo eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke, ki sodelujejo na volitvah. Možnosti političnih strank, ki niso zastopane v Državnem zboru so slabše kot so možnosti politične stranke, ki je zastopana v Državnem zboru.

V konkretnem primeru gre za škodo zaradi zatrjevanega posega v ustavni pravici iz 43. člena Ustave obeh tožečih strank, ki jih nastanek oziroma posledice lahko tožeči stranki zmanjšata samo dokler traja volilna kampanja na RTV Slovenija, to pa je do 22. 4. 2022.
Z morebitno uspešno tožbo po koncu volilne kampanje si tožeči stranki ne moreta izboljšati pravnega položaja glede pravice iz 43. člena Ustave, ampak imata lahko kvečjemu premoženjskopravne zahtevke. Z vidika demokratičnosti volitev oziroma volilne kampanje gre torej za pomembne pravne elemente težko popravljive škode.

O tožbi sodišče še ni razpravljalo.