Ko je bil Koper največje mesto na vzhodni jadranski obali (FOTO)

Najstarejši še ohranjeni statut mesta Koper njegovi prebivalci, in tudi zgodovinarji, lahko le redko vidijo. Včeraj so v Pokrajinskem muzeju Koper predstavili faksimile statuta Kopra iz leta 1423.

KOPER > Statuti so mestom, ki so jih imeli, dajali določen pravni položaj, ki je pomenil, da imajo njegovi prebivalci nekatere pravice in dolžnosti. Urejali so pravna razmerja v mestih in so veljali tudi za okoliška podeželska območja. Njihovi posamezni odloki so ključni tudi za razumevanje nastajanja in varovanja pisne kulturne dediščine, ki jo danes večinoma hranijo arhivi, delno pa tudi knjižnice in muzeji.

Starejši statuti niso ohranjeni

“Prva omemba koprskega statuta je iz let 1238 in 1239, vendar ta ni ohranjen. Kljub temu imamo precej gradiva o koprskem komunu, od 220 do 240 tekočih metrov dokumentov. Ta faksimile statuta pa je darilo vsem občanom koprske občine,” je v sredo izpostavila direktorica Pokrajinskega arhiva Koper Nada Čibej. S tem se je Koper pridružil Piranu in Izoli, ki sta podobni faksimile že izdala. Na ogled je v Pokrajinskem muzeju Koper, 99 izvodov pa bodo v naslednjih tednih razdelili po institucijah, kjer bodo prav tako na voljo za ogled.

Priložnostni žig

Ob izidu faksimila koprskega statuta je bil v sodelovanju s Filatelističnim klubom Koper izdelan priložnostni žig. Opremljen je z naslovno vrstico Liber statutorum civitatis Iustinopolis (statutarna knjiga mesta Koper) in z zapisom I Ducali palatio die VIII. mis. martii. millesio quadragetesio (v doževi palači dne 8. marca 1423). Motiv žiga je izvzet iz folije IIII. omenjenega statuta. Žig je bil dostopen za ogled in žigosanje v sredo, 20. decembra, v koprski enoti Pošte Slovenije.

Od sredine trinajstega stoletja se je samostojnost Kopra večala. Mesto je dobilo ne le pravico, da samo izvoli župana, temveč tudi pravico, da pri obnovitvi statutov sodelujejo koprski modreci (sapientes). Leta 1251 je cesar Konrad IV. dodelil Kopru kot cesarskemu mestu posebno pravico, “da bi imelo izvršilno moč vladanja in uživanja polne svobode.” Koper je poleg Zadra veljal za najpomembnejše mesto na vzhodni jadranski obali, ob izteku srednjega veka pa je bil po površini s približno 33 hektarji največje mesto vzhodne jadranske obale.

Ohranjena izvoda v Benetkah in na Reki

Najstarejši ohranjen statut Kopra, ki velja za kompleksen mestni statut, iz katerega so razvidne posebnosti v razvoju srednjeveškega prava, je 8. marca 1423 potrdil dož Tommaso Mocenigo. V njem je navedeno, da je koprski teritorij segal do Rakitovca. Zaradi upora Koprčanov proti beneški oblasti ta statut ni več vseboval določil kazenskega prava. Koprski podestat je o vseh kazenskih zadevah odločal sam, in sicer na osnovi beneškega prava, kar je bilo povsem drugače kot pri ostalih podrejenih istrskih mestih.

Znana sta dva rokopisna kodeksa koprskega statuta iz leta 1423. Prvega hrani Državni arhiv v Benetkah (ASV) in obsega 154 folijev (308 strani), drugega pa Državni arhiv na Reki (DARI), ki obsega 76 folijev (152 strani). Rokopis Statuta Koper iz leta 1423, ki je predmet izdaje faksimila, je bil prvič opisan pred 150. leti. V 18. stoletju ga je imel v lasti markiz Gravisi, ki ga je podaril koprski gimnaziji, od tam pa so ga prenesli v knjižnico mestnega arhiva (Antico archivio municipale). Leta 1944 so rokopis odpeljali v Italijo in je danes še vedno v Državnem arhivu v Benetkah.

Izdajo knjige sta finančno omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Koper. Realizacija faksimila ne bi bila mogoča brez sodelovanja arhivarjev iz Državnega arhiva v Benetkah.

---