Golob je glede na rezultate anket tudi Janšev glavni tekmec za mandatarski položaj, predvsem pa je njegov trn v peti že vse od trenutka, ko je napovedal kandidaturo na prihajajočih državnozborskih volitvah. Stranka SDS je kot kaže že tisti trenutek zagnala svojo mašinerijo, ki se je tudi s pomočjo tujih obveščevalcev lotila iskanja morebitnih Golobovih spornih poslov na Balkanu. Kot poroča Reporter, je tako treba razumeti tudi obisk upokojenega hrvaškega generala Krešimirja Ćošića pri premierju Janezu Janši, o katerem je poročal portal necenzurirano.si. Ćosič je Janšo 7. februarja letos obiskal skupaj s sinom Markom Ćosićem, nekdanjim članom uprave največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja HEP, kar je starejši Ćosić potrdil tudi za hrvaški Jutarnji list.
Tednik še poroča, da naj bi Janševi odposlanci posle družbe Gen-I, ki jo je dolgo vodil Golob, preiskovali tudi v Srbiji in Bosni in Hercegovini, pri čemer naj bi Janša pridobil tudi prisluhe obveščevalne službe BiH. Ti naj bi glede na informacije, ki krožijo v političnem zakulisju, dokazovali Golobove domnevno »sporne« posle še iz časa, ko je vodil Istrabenz-Gorenje Energetski sistemi (IGES), predhodnico podjetja Gen-I, a pri Reporterju poudarjajo, da so pri preiskavi informacij o domnevno obremenilnih prisluhih »ugotovili, da gre za manipulacije.« Zgodba sicer sega v leto 2009, »ko so slovenski energetiki iskali priložnost za posle na Balkanu. Tako so v podjetju IGES nameravali sodelovati pri gradnji dveh od štirih načrtovanih hidroelektrarn na Neretvi, ko so slovenski energetiki iskali priložnost za posle na Balkanu. Tako so v podjetju IGES nameravali sodelovati pri gradnji dveh od štirih načrtovanih hidroelektrarn na Neretvi,« poroča tednik.
Na vsak način želijo uvoziti afero
Ker na bosanski trg zaradi spora, povezanega z varčevalci NLB, ni bilo mogoče vstopiti neposredno iz Slovenije, so v BiH ustanovili skupno podjetje Intrade Energija, katerega solastnik je bil poslovnež Nihad Spahalić. Za posel naj bi se po poročanju Reporterja zanimala tudi avstrijska podjetja, »Slovenci pa so se ujeli v spopad dveh bošnjaških struj: zmernejšo je zastopal takratni predsednik predsedstva BIH Haris Silajdžić, sicer vodja Stranke za BIH, nacionalistično pa Bakir Izetbegović, poznejši predsednik predsedstva BIH in predsednik SDA (gre za sina prvega predsednika BIH Alije Izetbegovića). Nihad Spahalić je spadal v Silajdžićev krog.« Kot pojasnjujejo pri tedniku, so njegovi politični nasprotniki, vključno s Fahrudinom Radončićem, medijskim mogotcem ter lastnikom časopisa in portala Dnevni Avaz, favorizirali Avstrijce, Spahalić je zato za pomoč najel lobista Safeta Oručevića, nekdanjega župana Mostarja, da bi posel pri gradnji hidroelektrarn dobilo podjetje Intertrade Energija. Slednji je bil očitno neuspešen, saj je posel z gradnjo hidroelektrarn v celoti padel v vodo.
Ravno Dnevni Avaz je nato objavil članek o prisluhih pogovora med Spahalićem in Oručevićem, ki naj bi jima prisluškovala bosanska obveščevalna služba. V transkripciji pogovora, ki so jo pridobili pri Reporterju, »nista nikjer omenjena ne Robert Golob ne podjetje, ki ga je vodil.« Prav tako naj ne bi bilo govora o nobenih podkupninah, Slovenci pa naj bi bili v pogovoru omenjeni le enkrat, in sicer, »ko je bilo govora o tem, kolikšen delež v skupnem podjetju bi lahko imeli oziroma ga obdržali.«
Kot zaključujejo pri Reporterju, je iz pogovora razvidno, da so »Bosanci skušali Slovence opetnajstiti, na koncu pa so tako ali tako ostali brez posla. S prisluhi so privrženci SDA želeli obračunati s Silajdžićem, s pomočjo katerega naj bi Orućević in Spahalić pridobila soglasje Federacije BIH in tamkajšnje vlade za projekt hidroelektrarn.« Dodajajo, da želi stranka SDS trinajst let pozneje »afero, ki je bila del spopada centrov moči v Federaciji BiH,« na vsak način uvoziti v Slovenijo, da bi s tem onemogočili svojega najmočnejšega političnega konkurenta.
Več informacij o aferi, ki to ni, je na voljo na portalu tednika Reporter, kjer so objavili tudi domnevno sporni posnetek.
