Cerkev obnavljajo že kar nekaj časa. Pred dvajsetimi leti so na novo prekrili streho, stavbo statično sanirali in na novo uredili fasado. Pred tremi leti so zamenjali dotrajana okna z novimi macesnovimi, od lanske pomladi pa je potekala obnova notranjosti. Obnova notranjosti je potekala od lanske pomladi.

Restavrirali so zelo poškodovan baročni štukaturni strop ter deset slik, ki so bile poškodovane zaradi zamakanja v prejšnjih desetletjih. Prav tako so restavrirali dragoceno bizantinsko ikono Marije z Detetom iz 13. oz. 14. stoletja.

Omembo ikone je pred 330 leti v zapisih omenjal koprski škof Naldini v povezavi s čudežnim solzenjem, zaradi česar so jo prenesli iz bližnjega špitala v takratno cerkev sv. Mihaela, cerkev pa zato preimenovali v cerkev Marije Tolažnice. Ikono so po končani restavraciji znova postavili na njeno prvotno mesto na glavnem oltarju.

Kot pravi restavratorka Mira Ličen, je ikona naslikana na tenko leseno ploščo iz topola, ob dveh robovih pa so sledovi lipe. Verjetno so jo na zdajšnje dimenzije obrezali v 18. stoletju ob izdelavi kamnitega tabernaklja in prostora za ikono nad njim.

Podoba je utrpela precej škode, potem ko je bila v 70. letih 20. stoletja ukradena. Leve tretjine ikone niso nikoli našli. Podobo so načeli črvi, tudi na površini je bilo več luknjic in poškodb. Prav tako se ni ohranila kovinska krona, ki je morala biti nekoč pritrjena na Marijinem naglavnem velu – o tem danes pričajo luknje. Ikona se je rahlo upognila, na sredini ohranjenega dela se je že rahlo nalomila. Barvna plast je potemnela in na njej so našli tudi ostanke voska in zažganega olja, poškodbe opisuje restavratorka.

Rekonstrukcija manjkajočega dela
Ker je ikona namenjena tradicionalni ljudski pobožnosti, so se odločili za izdelavo rekonstrukcije manjkajočega dela, pri čemer so imeli na voljo le črno-belo fotografijo slabše kakovosti. Najprej je bila narejena dezinsekcija, nato so ikono utrjevali, sledile so retuše in rekonstrukcija. Ker je bilo nekatere podrobnosti na omenjeni fotografiji težko razbrati, jim je bila v pomoč primerjava z ikonami, ki imajo ikonografsko skupen prototip na območju obeh strani Jadranske obale in kažejo na skupno tipologijo Device Marije Dojilje, je v sporočilu za javnost zapisala Mira Ličen.

Od prve polovice 15. stoletja
Zgodovina cerkve sega v leto 1439, ko naj bi jo po izročilu zgradila bratovščina Marije s pasom. Na začetku 17. stoletja so bili tako pročelje kot notranjost prenovljeni v baročnem slogu. Leta 1570 je bila v stavbo cerkve vključena tudi srednjeveška cerkev sv. Mihaela. Opus slik v cerkvi se ikonografsko navezuje na bratovščino Marije Tolažnice, ki je imela korenine v meniškem redu avguštincev. Večina slik so kakovostna dela beneških avtorjev iz 18. stoletja.

Skupni strošek obnovitvenih del zadnjih treh let znaša 140.000 evrov, 90 odstotkov tega je pokrila župnija Piran, je zapisal župnik Zorko Bajc. Restavratorska dela v notranjosti je izvajalo podjetje Gnom, ki se ukvarja z restavriranjem oz. delom s kulturno dediščino.

Blagoslov in predstavitev obnovitveno-restavratorskih del bo danes ob 17. uri.