Banka Silicon Valley (16. največja ameriška banka) je od nastanka leta 1983 financirala tehnološka podjetja, previharila je pok tehnoloških delnic pred dobrima dvema desetletjema in finančno krizo 2008, zdaj pa se je, ob silovitem zviševanju obrestnih mer, znašla v težavah, in potem ko v sredo dopoldne še nihče ni slutil, da bi se lahko zgodilo kaj dramatičnega, v manj kot dveh dneh propadla. Doživela je
Banka Silicon Valley (16. največja ameriška banka) je od nastanka leta 1983 financirala tehnološka podjetja, previharila je pok tehnoloških delnic pred dobrima dvema desetletjema in finančno krizo 2008, zdaj pa se je, ob silovitem zviševanju obrestnih mer, znašla v težavah, in potem ko v sredo dopoldne še nihče ni slutil, da bi se lahko zgodilo kaj dramatičnega, v manj kot dveh dneh propadla. Doživela je "bank run", naval strank, ki so želele čim prej rešiti svoje vloge. Zanimivo - zaposleni so vseeno v petek, pet minut (beri: sekund) pred dvanajsto, prejeli izplačilo bonusov za lansko leto. Foto: EPA

V sredo zvečer je Silicon Valley Bank, ki je financirala predvsem manjša in srednje velika ameriška (bio)tehnološka podjetja, sporočila, da se želi zaradi izgub, ki so bile v veliki meri posledica prevelike izpostavljenost do ameriških zakladnih menic (te so kupovali po visokih cenah v obdobju nizkih obrestnih mer), dokapitalizirati z 2,25 milijarde dolarjev. To je bil strel v koleno, saj je novica sprožila nesluteno paniko. Stranke SVB-ja so začele množično dvigovati svoje vloge (do četrtka zvečer za 42 milijard dolarjev), banka je bila v dveh dneh insolventna, delnice so strmoglavile za 60 odstotkov, v petek pa je bilo trgovanje z njimi (in še nekaterimi sorodnimi bankami) ustavljeno. V četrtek je šel, logično, celotni bančni sektor močno navzdol, a vendarle je vredno poudariti, da je delnicam bank JPMorgan, Wells Fargo in Citigroup v petek že uspelo ohraniti svojo vrednost.

Sorodna novica Padec SVB-ja največji propad ameriške banke po letu 2008

Višje obresti razgaljajo tvegana poslovanja
Kalifornijski bančni regulatorji so banko SVB s 6500 zaposlenimi zaprli in prevzeli nadzor nad SVB-jevimi vlogami (v skupni vrednosti 175 milijard dolarjev). Gre za največji propad kakšne ameriške banke po banki Washington Mutual septembra 2008, ki se je zgodil le dober teden dni po pretresih v kalifornijski banki Silvergate Capital, ki denar posoja predvsem podjetjem v kriptoindustriji. Se je bati učinka domin in bi lahko pričakovali še kakšne hujše težave v finančnem sektorju? Zelo verjetno ne, saj sta imeli omenjeni banki specifičen poslovni model in sta se osredinjali predvsem na določen sektor. Največje banke so bolj diverzificirane in morajo poleg tega tudi zadostiti strožjim kapitalskim zahtevam.

Bitcoin zdrsnil pod 20 tisoč dolarjev
Vsekakor je zgodba še en dokaz več, kako se je okolje
kar naenkrat spremenilo in kako ob tako občutnem zvišanju obrestnih mer v zadnjem letu dni nekatera podjetja niso sposobna preživeti. Spomnite se le, kako je morala oktobra posredovati Bank of England, da je rešila domače pokojninske sklade, ki likvidnost uravnavajo s strategijo LDS (liability-driven investments), ki odlično deluje v okolju izjemno nizkih obrestnih mer, nato pa se je izkazalo, da je šlo za precej tvegano prakso. Seznam podjetij, ki so "nasedli" v banki Silicon Valley, je dolg, med njimi je (s 3,3 milijarde dolarjev) tudi Circle, ki je v ozadju stabilnega kovanca USD Coin. Njegova vrednost se je včeraj vidno ločila od razmerja 1:1 z dolarjem in zdrsnila rekordno nizko, vse do 0,87 dolarja, to pa je vplivalo tudi na bitcoin, ki je pogledal pod 20 tisoč dolarjev. Circle je nato z nekaj pomirjujočimi besedami vrnil zaupanje, tako da je bila v nedeljo zjutraj vrednost kovanca USD Coin 0,97 dolarja.

V petek je bilo objavljeno poročilo o ameriškem februarskem trgu dela. Največje gospodarstvo na svetu je ustvarilo neto 311 tisoč delovnih mest (več od napovedanih 225 tisoč), stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, pa je porasla na 3,6 odstotka. Foto: Reuters
V petek je bilo objavljeno poročilo o ameriškem februarskem trgu dela. Največje gospodarstvo na svetu je ustvarilo neto 311 tisoč delovnih mest (več od napovedanih 225 tisoč), stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, pa je porasla na 3,6 odstotka. Foto: Reuters

Največje tedenske izgube v New Yorku po juniju
Dow Jones je v petek četrtič zapored zdrsnil, v celotnem tednu je izgubil 4,44 odstotka, kar pomeni najslabšo tedensko predstavo po juniju. Tudi S & P 500 in Nasdaq sta padla za skoraj pet odstotkov. Vihar, ki je nastal zaradi zloma banke SVB, je zasenčil sveže poročilo o ameriškem trgu dela, ki je bilo za vlagatelje ugodno, saj je nekaj znakov, ki kažejo na umirjanje inflacije. Rast urne postavke je bila namreč manjša od pričakovanj (4,6 odstotka na letni ravni), poleg tega se je stopnja brezposelnosti porasla nekoliko bolj od pričakovanj (na 3,6 odstotka). Še vedno pa so zelo zgovorna gibanja na obvezniških trgih. Donosnost ameriške dveletne obveznice je sredi tedna dosegla že skoraj 5,1 odstotka (največ po juniju 2007), se je pa znižala donosnost 10-letne obveznice, tako da je bila razlika med omenjenima papirjema že okrog 110 bazičnih točk, kar je največ po letu 1981. Gre za močan recesijski signal.


PREMIKI V ZADNJEM TEDNU
Dow Jones (New York)31.909 točk (-4,4 %)
S & P 500 (New York)3.861 točk (-4,5 %)
Nasdaq (New York)11.139 točk (-4,7 %)
DAX (Frankfurt)15.428 točk (-1,0 %)
Nikkei (Tokio)27.764 točk (-1,6 %)
SBITOP (Ljubljana)1.196 točk (-0,7 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: +3,60 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: +3,70 %
dolarski indeks104,64 (+0,1 %)
EUR/USD1,0643 (+0,1 %)
EUR/CHF0,981 (-1,5 %)
bitcoin20.600 USD (-7,9 %)
nafta brent82,56 USD (-4,0 %)
zlato1.867 USD (+0,6 %)
evribor (šestmesečni; trimesečni)3,445 %; 2,978 %

Učinek znižanja energentov na inflacijo bodo izničile prazne državne blagajne
Še vedno je na finančnih trgih močno aktualno vprašanje, kako zelo bo Fed še dvigoval obrestne mere. 22. marca bi se prav lahko odločil za dvig v višini 50 bazičnih točk. "Jedrna inflacija je še vedno precej visoka, precej jo podžigajo storitve, še vedno je opazen tudi učinek pokoronskega odpiranja gospodarstev," nam je povedal Aleš Lokar (Generali Investments), ki ne vidi veliko možnosti, da bi lahko cene energentov, ki so zdaj nižje kot lani ob tem času, bistveno vplivale na ugodnejše inflacijske številke: "Države bodo zaradi visokih proračunskih primanjkljajev zviševale davke oziroma trošarine, kar seveda ne bo delovalo ravno protiinflacijsko. Vse bolj je jasno, da se je inflacija resda spustila z rekordnih ravni v zadnjih 40 letih, a ob pritiskih na plače vseeno ostaja trdovratna oziroma lepljiva (sticky), zato bodo morale centralne banke še zviševati obrestne mere." Bo Fed tvegal celo s končno šestodstotno obrestno mero, kot se bojijo pesimisti? Lokar: "Ta ocena je kar groba, trg bo to težko prenesel."