God sv. Valentina: dan, ko se začne prebujati narava

Današnje valentinovo, 14. februar, bo po pustu še en dan, ki napoveduje bližajočo se pomlad. V slovenski kulturni dediščini je god sv. Valentina znan kot dan, ko se začne prebujati narava. Od tod tudi rek, da ima sv. Valentin ključe od korenin. Sicer pa je valentinovo predvsem praznik zaljubljencev.

LJUBLJANA > Mladi so valentinovo še pred 10 ali 20 leti razumeli kot praznik ljubezni in priložnost za izmenjavo ljubezenskih daril, v sodobnosti pa je dan za virtualni izraz ljubezni, je dejal Mirt Komel z ljubljanske fakultete za družbene vede. Mladi danes ljubezen izražajo prek spletnih omrežij, je opozoril predavatelj na študijskem programu kulturologija na fakulteti, ki pa ne pričakuje, da se bo obeleževanje praznika vrnilo k obliki izpred desetletja. Nasprotno, digitalni način se bo še okrepil, je prepričan.

Z valentinovim bo danes povezanih več dogodkov in koncertov. V Novem mestu bo tradicionalni valentinov rez mestne trte, potomke najstarejše žlahtne vinske trte na svetu, ki v Novem mestu opozarja na bogato vinsko kulturo Dolenjske.

Po navedbah britanske strokovnjakinje za srednjeveške rokopise Becky Lawton na spletnih straneh Britanske knjižnice v Londonu je najstarejše ohranjeno ljubezensko pismo za valentinovo v Angliji pismo plemkinje Margery Brews Johnu Pastonu iz februarja 1477, ki ga hranijo v knjižnici.

Angleški izseljenci so v 19. stoletju izročilo valentinovega prinesli v ZDA. Od tam se je kasneje v procesih globalizacije razširilo v druge dele sveta. V Sloveniji smo ga začeli prevzemati proti koncu 20. stoletja.

Kdo je sv. Valentin?
Uradni rimski martirologij, seznam svetnikov, 14. februarja beleži samo enega sv. Valentina, čeprav naj bi obstajali kar trije istoimenski mučenci, je Katoliška cerkev zapisala na svoji spletni strani. Prva slika sv. Valentina se je pojavila v Nürnberški kroniki, ki je izšla leta 1493. Besedilo ga opisuje kot rimskega duhovnika v 3. stoletju, ki je pretrpel mučeništvo pod cesarjem Klavdijem II., znanim pod vzdevkom Klavdij Gotski. Rimske oblasti so ga priprle, ker je poročal krščanske pare in tudi sicer pomagal kristjanom, ki jih je cesar preganjal. Klavdiju je bil všeč, dokler ga ni skušal spreobrniti. Obsodil ga je na smrt. Pretepli so ga s koli in kamenjali, ker pa še ni umrl, so ga obglavili pri Flaminijskih vratih v Rimu.

---