DL: Plesati na tišino Čeprav tišina ne obstaja

11.3.2023 | 10:40

Mitja Sočič

Potem ko je dodobra raziskal zgodovino novomeške glasbe, se je sociolog kulture in zgodovinar Mitja Sočič lotil subjektivnega pogleda na aktualno glasbeno sceno v mestu in razmišljanja o njej

Mitja Sočič ni glasbenik, čeprav ima kitaro in zna nanjo tudi nekaj zaigrati ter redno hodi na vaje svojega benda, ki bolj ali manj redno nastopa na družinskih dogodkih. Nekdo, ki o tem, kdo je glasbenik, nima tako strogih meril kot on, bi zanj rekel, da je glasbenik. A dejstvo je, da Mitja Sočič novomeško glasbo živi, jo obožuje in raziskuje. Po izobrazbi je sociolog kulture in zgodovinar, kar je nedvomno izvrsten temelj tudi za raziskovanje popularne glasbe v lokalnem okolju.

Plodovi njegovega raziskovanja so bili: knjiga, film in razstava Novo mesto glasbe. V tem obsežnem projektu je obdelal razvoj novomeške popularne glasbe od salonskega orkestra Edmunda Kastelica iz leta 1904 in sokolskega jazz orkestra ter Dizzy Comba prek prvih rockovskih zasedb, kot so bile Mosquitos, Dehors in pozneje Rudolfovo, do nekaterih še delujočih zasedb na čelu z Dan D. V knjigi Plesati na tišino, ki jo je pred dnevi izdalo Društvo Novo mesto, predstavljena pa je bila v prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca, se Mitja Sočič ne ukvarja z raziskovanjem zgodovine ali aktualnega dogajanja novomeške glasbe, ampak v njej podaja subjektiven pogled na glasbeno dogajanje v mestu za časa svojega življenja. Čeprav mu vsaj do zdaj še ni uspelo postati pravi glasbenik, za kar, kot pravi, je še čas, je bil z glasbo ves čas tesno povezan, predvsem kot poslušalec. Mitja Sočič vse od svojega prvega koncerta, ko je šel z mamo in babico v športno dvorano Marof poslušat novomeško dekliško skupino Copacabana, le redkokdaj izpusti katerega izmed koncertov novomeških glasbenikov in njihovih zasedb. Knjiga Plesati na tišino je postala prostor razmišljanja o glasbi in plesu, zapis o doživljanju vsega, kar se je na tem področju dogajalo in se še dogaja v Novem mestu, ter dojemanju vsega tega.

Izid in predstavitev knjige Plesati na tišino so s svojo glasbo obogatili Dejan Slak - Sleyk, Jaka Darovec in Borut Perše - Hefe, ki vsak s svojim razmišljanjem tudi sami gostujejo v knjigi. (Foto: I. Vidmar)

Sočič je k sodelovanju povabil številne glasbenike, glasbene urednike, novinarje, plesalce in druge predstavnike glasbene scene, da so odgovorili na njegov anketni vprašalnik ter razmišljali o glasbi, plesu, tišini in o drugih pomembnih stvareh. Tako se med drugim v knjigi pojavijo razmišljanja glasbenikov Aleksandra Raztresna, Anje Pavlin, Borta Rossa, Gregorja Strasbergarja, Mirka Vorkapića, Tokca, Sleyka, Hefeta, Nikole Sekulovića in drugih pa novinarjev in glasbenih urednikov Jureta Longyke, Maje Pavlin in Andreja Karolija, režiserja Matjaža Bergerja, mojstra zvoka in proizvajalca imenitnih zvočnih naprav Aleša Dravinca, pisatelja in režiserja Nejca Gazvode ter veliko drugih.

Idejo za izhodiščno razmišljanje o plesu na tišino je dobil Mitja Sočič v peščeni puščavi Bolivije in Peruja, kjer je bil kot študent na ekskurziji in je doživel trenutek, ko ni slišal nobenega znanega zunanjega zvoka in se je oprl na notranje zvoke ter spoznal, da tišina ne obstaja, in v predstavi novomeške plesalke Jane Menger Plesišče v Anton Podbevšek Teatru, kjer je zaposlen, ki jo je večji del odplesala brez glasbene spremljave. Od takrat ve, da je mogoče plesati tudi na tišino.

Plesati na tišino ni zgodba, kakršnih smo vajeni v romanih, tudi ni zgodovinski pregled, je predvsem razmišljanje, a tudi to razmišljanje oziroma razmišljanja prinašajo bralcu zgodbe, ki niso namenjene in zanimive le tistim, ki novomeško glasbeno sceno poznajo in doživljajo, ki so obiskovali in obiskujejo koncerte v športni dvorani Marof, LokalPatriotu, na Glavnem trgu, v Narodnem domu, na Gimnaziji in še kje, ampak tudi nekomu, ki vsega tega ne pozna, saj prihaja z drugega konca Slovenije, pozna pa verjetno skoraj vse glavne akterje. Vsekakor zanimivo branje.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 5.  januarja 2023

I. Vidmar