REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Stranko Levica odneslo proti sredini, bo levo krilo še pravočasno pomagalo spremeniti smer?

Stranko Levica odneslo proti sredini, bo levo krilo še pravočasno pomagalo spremeniti smer?Bo Kordišu uspelo rešiti Levico? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Člani Levice so se zbrali na šestem rednem kongresu, na katerem so začeli volitve novega sveta stranke.

Za zadnji mandat na čelu stranke se ob očitkih dela članstva o premiku na sredino s pozivom Izpolnimo obljube podaja sedanji koordinator Luka Mesec.

Mesec ocenjuje, da so lahko po desetih letih obstoja ponosni na marsikaj, kar so kot stranka dosegli skupaj. »Nikoli se nismo ustrašili biti na nepopularnem stališču, kadar je bilo to prav,« je izpostavil v nagovoru zbranim na šestem rednem kongresu Levice v Celju.

Koordinator Levice je hkrati prepričan, da je po desetih letih napočil čas, da začnejo razmišljati onkraj lastnih okvirjev.

V trenutku, ko je evropska levica v krizi, pa lahko stranka postane tista, ki pokaže pot naprej, je ambiciozen Mesec, ki se podaja še po zadnji mandat na čelu stranke.

 Levo krilo stranke Levica, zbrano okoli poslanca Mihe Kordiša medtem vodstvu očita, da so se premaknili preveč na politično sredino, a popravek smeri bo težji, kot se zdi...

Poslanec Matej T. Vatovec upa na najboljše in ocenjuje, da je »Levica enfant terrible, slaba vest slovenskega političnega establišmenta.«

Matej T. Vatovec
Matej T. Vatovec. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Zato si moramo, danes in v naslednjih mesecih, po enem letu izkušnje delovanja v koaliciji, vsi skupaj razjasniti predvsem eno stvar - kako ostati enfant terrible slovenske politike?« To je morda lažje, kot se zdi, a bo težko doseči – v vladi.

Kongres naj bi bil namreč tudi priložnost za analizo dela ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ministra za delo Mesca in ministrice za kulturo Aste Vrečko.

Vendar pa je težav v vseh omenjenih resorjih veliko, vsi pa so zelo odvisni od gospodarske rasti, ki pa bi se lahko v prihodnih mesecih še upočasnila.

Iz Nemčije, »motorja Evrope« namreč prihajajo novice o recesiji, Bloomberg pa že ugotavlja, da je ta motor pokvarjen.

Nemška recesija tokrat ne bo le začasna, pač pa bi lahko bila napoved dolgoročnega trenda deindustrializacije.

Kako se bo v teh pogojih odzvala Levica?

Najbolje bi bilo, če bi vlada vedno našla dovolj denarja za projekte v njihovih resorjih.

Vse kaže, da je bil tržni delež Appla v tem primeru odločilen faktor. Številni kritiki zato sedaj zaradi napovedane spremembe zakona ministrici očitajo, da je ministrstvo za kulturo - pokleknilo pred multinacionalko.

A vse manj je upanja, da bo 3000 stanovanj res zgrajenih in da bo zdravstvena reforma izpeljana uspešno.

Na področju kulture je ministrica Asta Vrečko prav tako naredila nekaj potez, pri katerih so celo Levici naklonjeni mediji ocenjevali, da se je »vdala« pred pritiskom tujih korporacij, predvsem Appla glede zaščite slovenskega jezika.

Ministrstvo za kuturo se je namreč odločilo, da poseže v zakon o javni rabi slovenščine. Pravijo, da je zastarel in da ga želijo posodobiti. Obeta se navidez malenkosten popravek 20. člena zakona, ki pa zna imeti daljnosežne posledice. Tako trdijo zagovorniki sedanjega zakona, med katerimi je bila tudi služba za slovenski jezik pri istem ministrstvu za kulturo, dokler jo je do 1. marca letos vodil Marko Jenšterle.

Vztrajali so, da je treba spoštovati zdaj veljaven zakon, ta pa od ponudnikov storitev zahteva, da je v vseh elektronskih komunikacijah in kontrolnih napravah omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.

O protestu slovenskega PEN-a zaradi zanemarjanja slovenščine s strani Appla in podobnih korporacij smo poročali tudi v Insajderju.

To, kar zna narediti vsak kitajski proizvajalec istih naprav se zdi Applu – pretežko ali predrago.

In ministrstvo pod taktirko Aste Vrečko, namesto da bi dosledno vztrajalo pri uveljavljanju zakonodaje gre sedaj tej korporaciji – na roko.

Vse kaže, da je bil tržni delež Appla v tem primeru odločilen faktor.

Številni kritiki zato sedaj zaradi napovedane spremembe zakona ministrici Asti Vrečko očitajo, da je ministrstvo za kulturo - pokleknilo pred multinacionalko.

To pa je precej daleč od zavez, ki jih je volivcem dala Levica.

Ob tem ministrstvo za kulturo denar deli precej pristransko, glede na položaj Lenarta J. Kučiča kot svetovalca v ministrstvu za kulturo morda celo - koruptivno.

In na področju dela se minister res lahko pohvali z dvigom minimalne plače in visoko zaposlenostjo, manj pa z regulacijo »platformnih« delodajalcev kot so Wolt in Glovo, ki so preprosto ušli državnemu nadzoru.

Ob vsem tem Levica večinoma ostaja molče glede glavnih vprašanj zunanje politike, kjer pa se dogajajo kolosalni premiki.

Milijarde evrov se vlagajo v oboroževanje, v Evropi poteka največja vojna po koncu druge svetovne vojne, Levica pa vse to precej mirno opazuje in se poskuša vzdržati ali pa vsegliharsko kritizira »agresijo« vseh velikih sil, medtem ko sestrske stranke, tudi v Evropski uniji, vse glasneje vidijo glavni problem za vojno – v ZDA, ne pa v Rusiji.

V to smer se po anketi Valicona in na grozo slovenskih komentatorjev premika celo slovensko javno mnenje – Levica pa glede tega še vedno molči.

Levica ni bila sposobna pravilno in realistično oceniti smer razvoja krize v Ukrajini ne pred izbruhom vojne in ne po njem, to pa je precej hud udarec za stranko, ki veliko časa posveča prav takšnim vprašanjem.

Še več, glavni ideolog stranke, s katerim se je Levica hvalila je celo Slavoj Žižek, ki se je v zadnjem letu dni prelevil v fanatičnega podpornika zveze NATO in njene posredniške vojne v Ukrajini.

Žižek in RT
Slavoj Žižek, ideolog Levice: Apologet NATO pakta je bil že prej, a je bil tudi v preteklosti pogost gost na ruskem RT-ju, vse dokler se v zadnjem letu ni prelevil v gorečega podpornika ameriške posredniške vojne v Ukrajini. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Glavni ideolog stranke, s katerim se je Levica hvalila, je celo Slavoj Žižek, ki se je v zadnjem letu dni prelevil v fanatičnega podpornika zveze NATO in njene posredniške vojne v Ukrajini.

Težava za Levico je seveda v tem, da bi ob glasnejših zahtevah predsednik vlade ob oceni komu naj popusti – pritiskom iz EU ali Levice – prej pristal na to, da se iz vlade poslovi Levica, kot pa da bi spremenil sedanjo slovensko »proameriško« in v resnici zelo neevropsko zunanjo politiko.

Da je Levico odneslo predaleč na politično sredino, meni tudi kritični del stranke pod vodstvom poslanca Kordiša, okoli katerega se je oblikovalo strankarsko levo krilo.

Želijo si ohraniti identiteto, ki jo ima stranka na aktivističnem terenu in na levi strani političnega pola.

Na kongresu je posledično pričakovati nov dogovor o tem, kam umestiti stranko, da bo politično preživela tudi prihodnje parlamentarne volitve.

Očitke o premiku Levice na sredino političnega parketa in pozive k repozicioniranju na levo iz dela članstva s poslancem Kordišem na čelu Mesec sicer zavrača, saj je »stranka vedno bila na levi in nikoli ni šla nikamor«.

Da so opozorila upravičena, meni tudi vodja poslancev Matej T. Vatovec, ki je ob tem spomnil na prehojeno pot Levice od opozicijske prek vladi partnerske do vladne stranke.

»Nekako po naravni poti je šlo, da smo postali zdaj tudi koalicijska partnerica, s čimer pride nov nabor omejitev, ki vplivajo na zunanjo percepcijo stranke in tudi notranjo, kar je mogoče še pomembneje,« je dejal Vatovec.

Miha Kordiš, Levica, zdravstveno zavarovanje
Miha Kordiš, Levica. Kaj se je zgodilo z obljubljeno reformo zdravstvenega zavarovanja? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Toda ti kompromisi stranko delajo brezbarvno ali enako ostalima dvema strankama iz koalicije.

Ključno je, pravijo v Levici, da najdejo recept ali formulo za dvig podpore oziroma za politično preživetje tudi po prihodnjih parlamentarnih volitvah.

»To vidim kot priložnost, da se pogovorimo tudi o tem, kako začrtati pot za naprej, da se odlepimo od parlamentarnega praga, na katerem trenutno stojimo,« je še povedal Vatovec.

A to bo težko, če stranka ne bo drugačna. Kajti tisti, ki jim je bolj všeč sedanja usmeritev vlade bodo pač raje glasovali za »original«, predvsem Gibanje Svoboda, kot pa za slab nadomestek.

Trenutek resnice za stranko Levica bo verjetno nastopil v trenutku, če in ko bo postalo jasno, da vlada premierja Roberta Goloba ključnih zavez, predvsem glede zdravstva ali gradnje stanovanj - ne bo uresničila.

Do takrat pa se bo nadaljevalo sedenje na udobnih vladnih stolčkih.

Ali, kot je dejal Luka Mesec, bo kongres ne glede na kritike dela članstva večinsko potrdil zavezo, da Levica je in ostaja vladna stranka.

Prepričan je namreč, da je bila odločitev za vstop v vlado »edini smiseln korak, pa tudi nujen za prihodnost in razvoj stranke.«

To je sicer res, a kam se bo ta razvoj odvil, je že drugo vprašanje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke