Znanstveniki bodo nadaljevali podrobne meritve temperature na Grenlandiji. Foto: AP
Znanstveniki bodo nadaljevali podrobne meritve temperature na Grenlandiji. Foto: AP

Avtorji raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature, so zapisali, da so podnebne spremembe, ki so posledice delovanja človeka, odigrale ključno vlogo pri dramatičnem dvigu temperature v arktičnem območju, kjer ima tajanje ledu vpliv na ves svet.

"Grenlandija trenutno največ prispeva k dvigu morske gladine," je za CNN povedala glavna avtorica študije in glaciologinja z Inštituta Alfreda Wegnerja Maria Hörhold. "In če bomo še naprej povzročali izpuste, kot počnemo zdaj, bo do leta 2100 Grenlandija prispevala do 50 centimetrov k dvigu morske gladine, kar bo vplivalo na milijone ljudi, ki živijo na obalnih območjih," je pojasnila.

Vremenske postaje ob robu ledene plošče Grenlandije so zaznale, da se njena obalna območja segrevajo, vendar je bilo razumevanje znanstvenikov o učinkih naraščajoče temperature tam omejeno zaradi pomanjkanja dolgoročnih opazovanj. Po ugotovitvah znanstvenikov ima grenlandski led najvišjo temperaturo v zadnjih tisoč letih, to pa je tudi najdlje v preteklost, ko lahko z analizo ledene sredice ugotoviti temperaturo.

"Če želite trditi, da je nekaj globalno segrevanje, morate vedeti, kakšne so bile naravne spremembe, preden so ljudje dejansko posegli v ozračje," je dejala Hörhold in dodala, da se za to morajo ozreti v preteklost – v predindustrijsko dobo – ko ljudje še niso povzročali toliko izpustov.

V predindustrijskih časih na Grenlandiji ni bilo vremenskih postaj, ki bi zbirale podatke o temperaturi, kot so danes, zato se znanstveniki zanašajo na paleoklimatske podatke v ledu, da bi proučili vzorce segrevanja na območju.

Eden od ekstremnih vremenskih dogodkov se je zgodil leta 2021, ko je na vrhu Grenlandije prvič od zgodovine vremenskih meritev deževalo. Foto: AP
Eden od ekstremnih vremenskih dogodkov se je zgodil leta 2021, ko je na vrhu Grenlandije prvič od zgodovine vremenskih meritev deževalo. Foto: AP

Zadnja robustna analiza ledenega jedra na Grenlandiji se je končala leta 1995 in ti podatki niso zaznali segrevanja, čeprav so podnebne spremembe že zaznavali drugje, je dejala Hörhold. Po njenih besedah so s podaljšanjem raziskovanja do leta 2011 lahko pokazali, da segrevanje obstaja.

Znatno segrevanje grenlandske ledene plošče se bliža prelomni točki, pravijo znanstveniki in opozarjajo, da bi to lahko povzročilo katastrofalne posledice.

Čeprav je študija zajemala samo meritve temperature do leta 2011, so se na Grenlandiji od takrat zgodili ekstremni dogodki. Leta 2019 sta nepričakovano vroča pomlad in julijski vročinski val povzročila tajanje skoraj celotne površine ledene plošče. Znanstveniki so pozneje poročali, da bi se svetovna gladina morja zaradi tega dvignila za 1,5 milimetra.

Ker se ti ekstremni dogodki na Grenlandiji dogajajo pogosteje, je Hörhold dejal, da bo ekipa še naprej spremljala spremembe.

Površina Grenlandije obsega več kot dva milijona kvadratnih kilometrov. Foto: AP
Površina Grenlandije obsega več kot dva milijona kvadratnih kilometrov. Foto: AP